»Če vlada ne bo učinkovito obvladovala incidentov, ki se dogajajo na obmejnem območju, bo država razpadla na več delov,« je v sredo na seji narodnega sveta za obrambo in varnost opozoril Myint Swe.
Vladajoča hunta se v zadnjem času spoprijema z največjim izzivom, odkar se je z državnim udarom leta 2021 povzpela na oblast. Oboroženi pripadniki treh etničnih skupin so namreč 27. oktobra sprožili obsežno ofenzivo v zvezni državi Shan in trdijo, da so prevzeli nadzor nad 150 vojaškimi oporišči in več policijskimi postajami, zasegli pa naj bi tudi več tankov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Oborožene skupine naj bi prevzele nadzor nad nekaterimi mesti ob meji s Kitajsko, Peking pa je v torek potrdil, da so spopadi v Mjanmaru terjali tudi kitajske žrtve, a podrobnosti o tem ni podal. V Mjanmaru je sicer aktivnih več kot ducat oboroženih skupin, od katerih se nekatere že desetletja borijo proti centralni oblasti in zahtevajo večjo avtonomijo za svoje etnične skupine, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Vojaška hunta Mjanmaru vlada od februarja 2021, ko je odstavila nekdanjo voditeljico Aung San Suu Kyi. Hunta je prevzem oblasti utemeljila z domnevnimi volilnimi goljufijami na volitvah novembra 2020, na katerih je zmagala Nacionalna liga za demokracijo (NLD) pod vodstvom Suu Kyi.
