»ECB uvedbi predlaganega davka ne nasprotuje, podala pa je stališče z vidika denarne politike, finančne stabilnosti in bonitetnega nadzora ter tako na določenih mestih podala priporočila oz. svetuje previdnost, kar je tudi njena vloga in je bilo pričakovano,« je navedlo ministrstvo.
Pri pripravi rešitev je po lastnih navedbah upoštevalo pripombe, ki jih je ECB podala v podobnih primerih - namenskost, začasnost davka, varovalke glede presežka, mehanizmi za varovanje finančne stabilnosti. Ministrstvo v sporočilu za javnost navaja priporočilo ECB, naj se predlagani določbi priloži analiza možnih negativnih posledic za bančni sektor, da se lahko oceni, ali bi se z uporabo te določbe povzročilo tveganje za finančno stabilnost.
V primeru, ko je dobiček banke enak ali manjši od nič, banka ne bi plačala davka
»V tej zvezi pa ECB ugotavlja, da predlog zakona že navaja predhodne analize skupnega neto učinka predlagane določbe na slovenski bančni sektor, vezano na prihodnje učinke pa pozitivno ocenjuje to, da bo Banka Slovenije enkrat letno preverila vpliv davka na stabilnost bančnega sistema v Sloveniji. ECB razume, da bo vlada ugotovitve in priporočila Banke Slovenije na podlagi tega letnega preverjanja upoštevala,« pravi ministrstvo.
Navaja tudi priporočilo ECB glede bonitetnega nadzora bank, in sicer da bi morali paziti, da davek ne bi pomenil dodatnega bremena za manj dobičkonosne banke ali banke, ki so v zadevnem davčnem obdobju beležile izgubo.
»Ob tem na ministrstvu ugotavljamo, da morda predlagane določbe niso bile povsem pravilno interpretirane,« pravijo. Dodali so, da bodo, kot naproša tudi ECB, evropski centralni banki podali dodatna pojasnila glede davčne obravnave v primeru, ko je dobiček banke enak ali manjši od nič - v tem primeru banka ne bi plačala davka. Prav tako bodo podali dodatna pojasnila glede razumevanja medsebojne interakcije tega davka in davka od dohodka pravnih oseb, napovedujejo.
Davek bi uvedli za pet let
Davek bi glede na osnutek zakona o obnovi po avgustovskih poplavah in plazovih, kot ga je ministrstvo konec oktobra poslalo ECB, uvedli za pet let, stopnja bi znašala 0,2 odstotka bilančne vsote banke ali hranilnice.
ECB je v mnenju med drugim navedla, da je potrebna previdnost, da takšna davčna osnova - pri kateri se v nasprotju z davčnimi ureditvami, ki so jih uvedle druge države članice, dodatni davek v ne bi obračunaval zgolj od neto obrestnih prihodkov ali vrednosti, povezane z obrestno maržo, ampak od celotne bilančne vsote - kreditnih institucij ne bi spodbudila h krčenju bilančne vsote z močnejšim zmanjševanjem dejavnosti kreditiranja, kot bi bilo treba z vidika denarne politike.
