Gostitelju, britanskemu premierju Rishiju Sunaku, mora že biti žal, da se je hotel posipati z Muskovim zvezdniškim prahom, ko je svoj vrh končal s »premierskim« intervjujem z velikim privržencem umetne inteligence. Premier se je za tri četrt ure prelevil v televizijskega povezovalca, zagledanega v superslavnega superbogatega gosta. Ta pogovor je bil Sunakov vrhunec, sam vrh pa velik diplomatski uspeh. Spomnil se ga je, nanj mu je uspelo zvabiti okoli sto najpomembnejših igralcev na področju umetne inteligence, od držav do poslovnežev in akademikov, in v deklaracijo prvega vrha vplesti svojo rdečo nit – nevarnosti in grožnje, ki naj bi jih umetna inteligenca prinašala človeški inteligenci. Ocenil je, da je umetna inteligenca potencialno enako nevarna, kot so pandemije ali jedrska vojna.
O strahovih in nevarnostih
»Nič v naši bližnji prihodnosti ne bo bolj preobrazilo našega gospodarstva, družbe in naših življenj kot razvoj tehnologij, kot je umetna inteligenca. Toda kot pri vsakem valu nove tehnologije ta prinaša tudi nove strahove in nevarnosti. Zato sem sklical ta vrh,« je Sunak dejal udeležencem prvega globalnega srečanja te vrste na zgodovinskem posestvu Bletchley Park blizu Londona, kjer je okoli 180 pametnih Otočanov, tudi s pomočjo pionirske umetne inteligence, uspešno dešifriralo vojaške šifre nacistične Nemčije, ki je med drugo svetovno vojno uporabljala znameniti prenosni kriptografski stroj enigma. Resnici na ljubo, Sunak je ta vrh organiziral predvsem zato, da bi rojakom, pri katerih kot premier dosega rekorde v nepriljubljenosti, pokazal, kako radi ga imajo drugi. Ob prihodu na vrh je poljubljal nekatere od najpomembnejših zemljank. Najprej predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. Posebno vesel je bil očitno italijanske premierke in desničarske ideološke somišljenice Giorgie Meloni, ki je ni samo poljubil. Njune roke kot da se niso hotele ločiti. Čeprav je bilo videti, kot da želi, si ni upal poljubiti podpredsednice ZDA, največje britanske zaveznice, Kamale Harris. Sunak je naredil vse za uspeh tega vrha. Celo kralju, ki je bil na obisku v Keniji, je naročil, naj v videoposnetku nagovori udeležence srečanja. Ker je okoljevarstveni prvoborec, je pozval k podobnemu odzivu, kot je odziv na podnebno krizo. »Podobno se moramo odzvati na nevarnosti, ki jih predstavlja umetna inteligenca, z občutkom nujnosti, enotnosti in kolektivne moči,« je dejal kralj.
Pravi kralj je bil Musk
Kot pravi kralj tega vrha pa je na koncu deloval Musk, ki ga je Sunak gledal in poslušal kot boga, vsaj na področju umetne inteligence. Najprej ga je vprašal, kaj naj vlade naredijo, da bi obvladale in ublažile nevarnosti, povezane z umetno inteligenco. »Ko govorimo o digitalni superinteligenci, ki po mojem prinaša nevarnost za populacijo, morajo vlade odigrati svojo vlogo pri zaščiti interesov javnosti,« je dejal Musk, ki pa kot drugi visokotehnološki podjetniki ne želi, da bi vlade z zakoni nadzirale razvoj umetne inteligence. Po njegovem naj bi igrale podobno vlogo kot sodniki v športu, skrbele za spoštovanje pravil igre: »Gledano v celoti mislim, da bo umetna inteligenca najverjetneje sila dobrega, vendar nevarnost, da bo nekaj slabega, ni ničelna. Zato moramo ublažiti te slabe možne posledice.« Musk meni, da je možnost, da nas bo, človeštvo, umetna inteligenca pokončala, zelo majhna, a obstoječa, ker ima vsaka civilizacija svojo življenjsko dobo. To je bil zelo nenavaden intervju. Vprašanja je postavljal premier ene najbogatejših držav na svetu, ki je skupaj z ženinim premoženjem skoraj milijarder, odgovarjal je najbogatejši zemljan, ki naj bi imel pod palcem od 207 (po Bloombergu) do 231 milijard dolarjev (po Forbsu).
Nam ne bo treba več delati?
Musk je pametoval in duhovičil, posebno o robotih, in pohvalil Sunaka, ker je na srečanje povabil Kitajsko, ki je po njegovem resno zainteresirana za varno uporabo umetne inteligence, in »ker bi bil brez nje vrh nesmiseln«. Sunak ga je poslušal z odprtimi usti in se veliko preveč smejal. Sunakov vrh je na koncu postal Muskov vrh. Prvi trdi, da bi morali umetno inteligenco razumeti kot kopilota, ki nam pomaga opravljati naš poklic bolj učinkovito, Musk pa, da nam zaradi nje ne bo treba več delati, če ne bomo želeli. Od česa bomo živeli, ni povedal. Hiter razvoj umetne inteligence je, upravičeno, vse večji bavbav. Tudi med najpametnejšimi zemljani se pojavljajo celo apokaliptične napovedi, po katerih bo umetna inteligenca, ko bo presegla človeško inteligenco, prinesla konec človeštva. Največjo korist prinaša predvsem korporacijam, ki jo razvijajo, in superbogatašem, kot je Musk. Vsi so proti zakonodajnemu nadzoru. Vlade, kot je britanska, bi menda rade v javnem interesu nadzirale in regulirale njen razvoj, a Sunak pravi, da ne bi smeli hiteti z zakonodajo, ker podpira inovacije. Mnoge pametne glave mislijo, da bi morali z njo zelo pohiteti.
