Tudi jaz sem zelo hvaležen gospodu Robertu Peskarju, direktorju ZVKDS, za odgovor (Dnevnik, 24. oktobra), ki ga, iskreno, v resnici nisem pričakoval. V navidez demokratični družbi smo namreč vsakodnevno soočeni z aroganco oblasti in uradnih institucij, ki vsakršen dialog z državljani izvajajo izključno v okviru zakonsko določenih obveznosti in in ga večinoma dojemajo kot nepotrebno motnjo v postopku uveljavljanja svojih odločitev. Ob odsotnosti neodvisnega nadzora in kakršne koli odgovornosti za škodljive posledice svojih ravnanj se oblastniki največkrat niti ne potrudijo seznaniti s kritiko njihovega delovanja, kaj šele, da bi jo poskusili razumeti in o njej razmislili.
Gospod Peskar v svojem odgovoru nakaže, da se zaveda skrajne problematičnosti in hipokrizije delovanja zavoda, ki ga vodi. Pričakovano, krivdo za njegovo nerazumljivo ravnanje pripisuje drugim državnim službam, ki zavod postavljajo v brezizhoden položaj, v katerem so prisiljeni sprejemati odločitve, ki so v nasprotju z njihovimi strokovnimi prepričanji. Nadvse zaskrbljujoča je izjava, da ima vodstvo zavoda v takih primerih le dva možnosti – odstop ali izdajo izdajo soglasja k predvidenim posegom, s pogoji, ki naj bi jih pri posegu morali upoštevati investitorji. S to trditvijo se seveda nikakor ne morem strinjati, še posebej odkar so v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj soglasja nadomeščena z mnenji, ki jih upravni organ ni dolžan upoštevati. Kljub mnogokrat »pomotoma« izdanim soglasjem Zavoda k občinskim prostorskim načrtom, ki so predvsem posledica slabega razmisleka o tem, kaj v prostorski načrt zapisana določila pomenijo za varovane vrednote kulturne dediščine, je nadrejena zakonodaja Zavodu vedno omogočala zavrnitev izdaje soglasja oziroma, po spremembi zakonodaje, izdajo negativnega mnenja na predvideni projekt.
Kot sem želel pokazati v pismu s hipotetičnim vprašanjem, do strokovno skrajno spornih odločitev ZVKDS dosledno prihaja pri projektih, kjer so prisotni veliki kapitalski interesi. Mislili in želeli bi si, da bi ravno v takšnih primerih strokovne javne službe dosledno zagovarjale javni interes pred partikularnim interesom kapitala oz. posameznika. In če resnično, kot je pogosto neuradno slišati, na vseh nivojih prihaja do velikih zakulisnih pritiskov na javne uslužbence, bi pričakovali njihovo pokončno držo, vsekakor pa obveščanje javnosti o nesprejemljivih političnih praksah. Pričakovali bi torej, da v spornih primerih ZVKDS jasno predstavi svoje strokovno stališče in odkrito nasprotuje vsiljenim odločitvam. Tako bi bila politika v spregi z (v vseh pogledih) nebrzdanim kapitalom vsaj malo prisiljena razmisliti o svojem ravnanju in svoji javni podobi.
Kritika tukaj seveda ni usmerjena izključno na delovanje ZVKDS. Vse bolj se namreč zdi, da celoten sistem javne uprave že dolgo ne služi več svojemu osnovnemu namenu. Ne mine teden, da ne bi bili seznanjeni z različnimi aferami, povezanimi z negospodarno in koruptivno porabo javnih sredstev.
Kar smešno je, koliko časa smo zapravili in kakšne politične pretrese je povzročila bizarna aferica z resničnostnim šovom, v kateri so se posamezniki zelo amatersko želeli okoristiti z nekaj sto tisočaki, ob tem pa mirno opazujemo milijardni projekt Ljubljanskega železniškega vozlišča, kjer je narobe prav vse, tako v pravno postopkovnih kot strokovnih pogledih (vključno z nedavnim izborom projektanta za južni avtobusni terminal brez javnega natečaja, ki ga ZAPS ponovno ni problematizirala). Brez pravih pomislekov pristajamo tudi na oceno stroškov sanacije popoplavne škode, ki se je s prvotnih, sicer res naivnih nekaj sto milijonov povzpela na okroglih 10 milijard evrov. Zavedati se moramo, da so v teh projektih, tako kot v zdravstvu, energetiki in še kje, vpleteni profesionalci, ki se že desetletja kalijo v spretnosti bogatenja z javnim denarjem.
Zahtevajmo torej popolno transparentnost in javno preglednost vseh uradnih postopkov, prepoved termina »poslovna skrivnost« in uvedbo širokega neodvisnega javnega nadzora vseh javnih investicij. Postanimo torej že končno resnično demokratična družba.
Arne Vehovar, Ljubljana