Znanje tujih jezikov v naših koncih že dolgo časa velja za nesporno vrednoto. Čim več, čim bolje, tem bolje. Pa temeljito znanje svojega, seveda. Ob vsaki priložnosti slavljenja lastnega jezika, naj si bo to Prešernov dan, dan reformacije ali mednarodni dan maternih jezikov 21. februar, jezikoslavci in jezikoslavke na proslavah vseh ravni, od državnih do vaških, neutrudno navajajo najslavnejši Wittgensteinov izrek »meje mojega jezika so meje mojega sveta«. Ob vsaki priložnosti slavljenja učenja in znanja tujih jezikov (specializirani datum za to od leta 2001 je 26. september, evropski dan jezikov) pa v nagovorih absolutistično kraljuje rek »več jezikov znaš, več veljaš« v nekaj različicah (toliko mož/toliko ljudi/toliko glav veljaš).
prof. dr. Marko Stabej, jezikoslovec in pedagog - redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Foto: Bojan Velikonja)
Če je torej oboje vrednota, znanje domačega in znanje tujih jezikov, bi morala biti tudi oba izreka združljiva. A ne gre tako zlahka. Pa je združljivo tisto, v imen...