»“V soboto, 30. 9. ponoči sem se vračal z zasebnega slavja, pri tem me je ustavila policija in mi odredila preizkus alkoholiziranosti,« je na današnji novinarski konferenci povedal Drago Šketa. Alkotest je pokazal 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, kar je nad zakonsko dovoljeno mejo 0,24 miligrama. Prejel je plačilni nalog, ne pa tudi predloga za sodnika za prekršek, ker meja preseženosti alkohola ni bila tolikšna, da bi bil ta predlog potreben, je dejal.
Pojasnil je, da je še istega dne obvestil ministrico za pravosodje, danes zjutraj pa je pisno podal svojo odstopno izjavo državnotožilskemu svetu, predsednici državnega zbora in ministrici za pravosodje. »Odstop sem ponudil, ker smatram, da bi moja dejanja lahko škodila ugledu državnotožilske funkcije in ugledu državnih tožilcev. Ves čas se na svojem položaju zavzemam za visoko stopnnjo integritete vseh državnih funkcionarjev. Na podlagi tega sem tudi podal odstopno izjavo,« je pojasnil Šketa in dodal: »Želel bi se iskreno opravičiti vsem, ki sem jih s svojim ravnanjem prizadel.«
O tem, kdo ga bo nadomestil, ni želel ugibati. »O tem je treba vprašati pristojne institucije, torej državnotožilski svet in ostale. Določeni roki tečejo, odločitve pristojnih organov bodo znane v doglednem času,« je poudaril Šketa. Na vprašanje, kakšni so njegovi načrti za naprej, pa je odgovoril, da je o tem še prezgodaj govoriti.
Generalnemu državnemu tožilcu sicer preneha funkcija 30. dan po prispetju odstopne izjave na državnotožilski svet, zatem pa do imenovanja novega generalnega državnega tožilca njegovo delo opravlja namestnik generalnega državnega tožilca.
Švarc Pipan: Do vožnje pod vplivom alkohola moramo imeti ničelno toleranco
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je Šketo pohvalila, da je prevzel odgovornost: »Do vožnje pod vplivom alkohola moramo imeti ničelno toleranco, zato cenim, da je generalni državni tožilec Drago Šketa takoj in brez pomisleka prevzel odgovornost za svoje ravnanje in odstopil s svoje funkcije. S tem je pokazal visoko stopnjo integritete in spoštovanje do položaja generalnega državnega tožilca, državnotožilske organizacije ter pravosodja v celoti.«
Ko se bodo na državnotožilskem svetu in na vladi seznanili s Šketovim odstopom, je za pričakovati, da ga bo najprej začasno nadomeščala njegova namestnica, vrhovna tožilka Mirjam Kline, nato pa bo stekel razpis za novega generalnega državnega tožilca. Šketa kljub odstopu ostaja vrhovni državni tožilec, razen če bi se seveda sam odločil drugače in zapustil tožilstvo.
V Državnotožilskem svetu z razumevanjem sprejemajo odstop Škete, a ga tudi obžalujejo
Člani Državnotožilskega sveta so se danes seznanili z odstopno izjavo generalnega državnega tožilca Draga Škete. V svetu odločitev Škete za odstop sprejemajo z razumevanjem, jo pa tudi obžalujejo, saj menijo, da je Šketa kakovostno in uspešno vodil državno tožilstvo, je Državnotožilski svet zapisal v današnji izjavi za javnost.
»Stališče Državnotožilskega sveta je, da je vožnja pod vplivom alkohola nesprejemljiva, zato je z razumevanjem sprejel odločitev generalnega državnega tožilca, da odstopi s funkcije,« je svet izpostavil v izjavi za javnost.
Ob tem so v svetu izrazili obžalovanje, saj je Šketa po njihovem mnenju kakovostno in strokovno vodil tako vrhovno državno tožilstvo kot tudi celotno državnotožilsko organizacijo. »V času njegovega vodenja državnotožilske organizacije je ta kljub okrnjenemu delovanju v času epidemije covida-19 in kadrovskemu manku državnih tožilcev uspešno zagotavljala pravno varnost v Sloveniji in sledila sprejeti politiki pregona,« so dodali.
Letos začel drugi mandat
Šketa je letos spomladi sicer začel svoj drugi mandat na čelu vrhovnega državnega tožilstva. Na čelu vrhovnega državnega tožilstva je bil od leta 2017, ko je nastopil svoj prvi mandat, lani pa je bil tudi edini prijavljeni kandidat za nov šestletni mandat.
Drago Šketa je karierni tožilec iz Maribora, kjer je v preteklosti tudi vodil državno tožilstvo. Med tožilci je bilo nad Šketo največ negodovanja v času tretje Janševe vlade, ko sta opozarjanje na pritiske in samovoljo tretje Janševe vlade na svoja pleča prevzela predvsem tožilsko društvo in državnotožilski svet, generalni državni tožilec pa se ni želel izpostavljati. Kasneje je svoj molk upravičil s stališčem, »da tožilci bitk ne moremo dobivati na medijskem ali političnem parketu, ampak predvsem v sodnih dvoranah«.
Če bi Šketa do konca izpeljal svoj mandat, bi bil generalni državni tožilec z najdaljšim stažem v samostojni Sloveniji. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa je postal prvi generalni državni tožilec, ki se je s funkcije poslovil z odstopom. Pred njim so vrhovno državno tožilstvo vodili Zvonko Fišer, Barbara Brezigar, Zdenka Cerar in Anton Drobnič.
Ni prvi tožilec s težavami v prometu
V preteklosti so tudi nekateri drugi tožilci že zabredli v težave zaradi incidentov na cesti. Leta 2004 je vlada razrešila vodjo skupine državnih tožilcev za posebne zadeve Jožico Boljte Brus, ki se je na Šmartinski cesti v Ljubljani z avtomobilom zaletela v ulično svetilko, po nesreči pa je odklonila alkotest.
Konec lanskega leta je odmevala pijana vožnja murskosoboške tožilke Anice Šoštarič, ki so jo policisti trikrat ustavili med vožnjo pod vplivom alkohola, v tretje celo med službenim časom in v službenem vozilu, ko se je vračala z obravnave na sodišču.
