V španskem parlamentu se je včeraj začela razprava o kandidaturi voditelja opozicije in Ljudske stranke Alberta Núñeza Feijóoja za predsednika vlade. Danes bo sledilo glasovanje, na katerem bi za izvolitev potreboval absolutno večino 176 od 350 poslancev, če mu to ne uspe, pa bi v drugem glasovanju v petek zadoščala navadna večina oddanih glasov. A kaže, da ne danes ne v petek ne bo dobil dovolj podpore za vodenje vlade. Proti njemu bodo namreč vsi poslanci socialistov, radikalne levice ter katalonskih in baskovskih strank, kar pomeni 177 glasov.
Napadalni nastop
Tudi zato je Ljudska stranka izkoristila včerajšnjo parlamentarno razpravo predvsem za napad na socialističnega premierja Pedra Sáncheza, ki ima možnost, da ostane na oblasti. Če bi namreč konservativcem samo pri peščici poslancev levice uspelo diskreditirati Sáncheza, ker išče podporo pri katalonskih separatistih in jim obljublja amnestijo za vpletene v osamosvojitveni referendum leta 2017, bi izsilili nove predčasne volitve, na katerih bi najbrž bolj porazil socialiste, kot jih je z jalovo zmago 23. julija. Najprej pa bo parlament glasoval o Feijóojevi kandidaturi za premierja, ker se je tako na njegovo prigovarjanje odločil kralj Filip VI.
Feijóo je včerajšnji govor v parlamentu spremenil v obtožnico proti napovedani amnestiji in Sánchezu. »Podeliti takšen privilegij, ki ga drugi nimajo, tistim, ki so ogrozili naše sobivanje, pomeni izničiti načelo enakosti državljanov. Razveljavitev sodne odločitve proti hudim prestopkom pa pomeni tudi rušenje delitve oblasti,« je dejal. Sánchezu je očital, da je nenačelen in pripravljen vse narediti, da ostane na oblasti. Dejal je, da sam zaradi etičnih zadržkov ni hotel pristati na zahteve separatistov, ki naj bi mu tudi ponujali oblast. To je sicer račun brez krčmarja, saj bi ob paktiranju s separatisti gotovo izgubil podporo unitaristične skrajne desnice, ki ima več poslancev kot katalonski in baskovski nacionalisti skupaj. Sáncheza je še ozmerjal s strahopetcem, ker se premier v parlamentu ni sam branil pred očitki, ampak je to prepustil svojim poslancem.
Sanchez obljubil veliko, ne pa vsega
Ljudska stranka je na julijskih volitvah dobila največ, 137 poslancev, kar pa je manj, kot so kazale ankete, in premalo za prevzem oblasti. Stranka Vox, ki ga podpira, je namreč padla z 52 na 33 poslancev, kar je v sedanjih časih izjemen primer nazadovanja skrajne desnice. Ob podpori teh skupno 170 poslancev in še dveh si je Feijóo prizadeval razširiti podporo. A ob socialistih s 121 poslanci in radikalni levici z 31 poslanci ostanejo samo še katalonski in baskovski nacionalisti, ki pa ga tudi nočejo podpreti.
Sánchez, ki je premier od leta 2018, pa bi si lahko podaljšal vladanje, če bo dobil podporo vseh katalonskih in baskovskih nacionalistov, torej tudi separatistične stranke Junts Carlesa Puigdemonta, ki je leta 2017 pred roko pravice zbežal v Belgijo. V ponedeljek so iz Republikanske levice, ki je še ena velika katalonska separatistična stranka, sporočili, da so socialisti pristali na zahtevo po amnestiji za vse vpletene v referendum o neodvisnosti leta 2017. Sánchez je tudi omogočil, da lahko poslanci v španskem parlamentu nastopijo v katalonščini, baskovščini in galicijščini, ter te jezike predlagal za uradne v EU. Zavrača pa zahtevo Puigdemonta, da država dovoli referendum o odcepitvi Katalonije.
V nedeljo pa so v Madridu potekali množični protesti Ljudske stranke proti napovedni amnestiji in med protestniki so drug poleg drugega stali José María Aznar, premier v letih 1996–2004, Mariano Rajoy, premier v letih 2011–2018, in Feijóo, ki hoče zdaj postati premier.