Na gozdni cesti zunaj naselja Zgornja Rečica je pred nepreglednim desnim ovinkom 62-letnik na električnem kolesu izgubil nadzor nad kolesom, padel in umrl. Le teden dni prej so na območju Žalca obravnavali še eno smrtno žrtev na električnem kolesu. Takrat je v Ojstrški vasi prehitro vozil 86-letnik, padel in se tako hudo poškodoval, da je dva dni pozneje umrl v bolnišnici. V začetku julija se je zgodila še ena tragična nesreča. Enainsedemdesetletnik se je na električnem kolesu vozil iz smeri Lisce proti Celju, zapeljal s ceste in padel. Tako hudo se je poškodoval, da je na kraju umrl. »To je deseta letošnja smrtna žrtev prometnih nesreč na območju celjske policijske uprave in tretja med vozniki električnih koles,« je novico s statistiko pospremila Milena Trbulin s PU Celje.

Po podatkih agencije za varnost prometa (AVP) so bili do 5. septembra letos to edini trije smrtni primeri, povezani z vožnjo električnega kolesa pri nas, medtem ko je lani umrl en voznik takšnega kolesa. Septembra 2022 je na Zgornjem Brniku v Cerkljah na Gorenjskem moški na električnem kolesu zapeljal s stranske na glavno cesto, pri čemer je trčil v kombi. Nesrečo je povzročil sam. Prvo pomoč so mu dali lokalni gasilci, nato so na pomoč priskočili reševalci iz Kranja, a je bilo zanj prepozno. Umrl je na kraju nesreče. Vsi umrli so bili stari nad 60 let, vsi so bili moškega spola.

Število udeleženih voznikov e-koles v nesrečah se povečuje. »Lani je bilo v nesrečah udeleženih 56 voznikov e-koles in 1524 voznikov drugih koles. E-kolesarji predstavljajo 3,5 odstotka vseh kolesarjev,« so sporočili z agencije za varnost v prometu (AVP). Najpogostejša vzroka takih nesreč sta neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Lani je na naših cestah umrlo 11 kolesarjev, sicer pa je smrtnih žrtev med kolesarji v zadnjih desetih letih od osem do 14.

Najnevarnejša za moške nad 65 let

Raziskave in statistika iz tujine kažejo, da se starejši veliko pogosteje ponesrečijo med vožnjo z električnim kolesom kot mlajši. Zlasti nevarna naj bi bila taka vožnja za ljudi nad 65. letom starosti, posebno za moške. Izhajajoč iz podatkov v policijskih bazah bi tej tezi lahko pritrdili tudi pri nas. Treba pa se je zavedati, tako na AVP, da je starostna skupina nad 65 let zelo obsežna ter se bo v prihodnjih letih še povečevala, pogosti so tudi udeleženci nesreč v starosti od 54 do 64 let. Zakaj? Psihofizične sposobnosti posameznikov s starostjo upadajo, v kombinaciji z dejavniki tveganja – preveliko hitrostjo, neobvladovanjem kolesa, težo kolesa, slabo fizično pripravljenostjo voznika, podcenjevanjem kolesa ter precenjevanjem lastnih spretnosti – pa je lahko tveganje nastanka nesreče večje. »Zato so poleg dobrih psihofizičnih sposobnosti nujni dobro poznavanje e-kolesa in njegovih lastnosti, spoštovanje omejitev hitrosti in razmer, realna ocena lastnih spretnosti in sposobnosti vožnje električnega kolesa, ki je bistveno težje od običajnega kolesa. Prav tako vsem voznikom e-koles svetujemo dosledno in pravilno nošenje zaščitne kolesarske čelade,« pravijo v AVP.

Za voznike električnih koles sicer veljajo enaka pravila kot za druge kolesarje, čelada je obvezna za kolesarje do osemnajstega leta starosti, a je prav zaradi pogostih poškodb glave in posledic, ki so lahko trajne ali pa celo usodne, priporočljiva za vse. To svetujejo tudi v policiji. »E-kolesa so specifična za uporabo, omogočajo višje hitrosti, so težja od običajnih koles, poleg tega je daljša njihova zavorna pot. Zato voznike pozivamo, naj bodo dodatno previdni, poskrbijo pa naj tudi za varnost v prometu,« svetujejo v policiji.

Možnosti hujših poškodb

Kako je v tujini? Podatki nemškega statističnega urada so že pred leti potrjevali tezo, da uporabniki e-koles umirajo bistveno pogosteje kot drugi kolesarji. Po izračunu preiskovalca nesreč z zavarovalnice Allianz Jörga Kubitzkega je verjetnost smrtne nesreče 3,7-krat višja, o čemer smo v preteklosti že pisali. V Avstriji so v prvih letih vse večje priljubljenosti e-koles zabeležili podatek, da se z njimi pripeti vsaka deseta nesreča na kolesu. Podatki iz leta 2017 za Nizozemsko so še bolj skrb zbujajoči – od vseh kolesarskih smrtnih žrtev jih je kar 27 odstotkov umrlo na električnem kolesu, študija pa je še pokazala, da ima voznik v primeru nesreče z e-kolesom 1,6-krat višjo možnost za pristanek v bolnišnici kot z navadnim kolesom. Čeravno verjetnost za padec ali nesrečo z električnim kolesom ni višji, pa je toliko večja možnost za hude poškodbe v primeru, da se to zgodi.

Glede starosti smrtnih žrtev si je statistika po Evropi podobna. V povprečju tri četrtine predstavljajo moški nad 65 let starosti. Nekdanji vodja nizozemske fundacije za raziskovanje varnosti v prometu SWOV Peter van der Knaap je razložil, da starejši moški preveč zaupajo lastnim (telesnim) sposobnostim, a ne le pri vožnji kolesa, temveč že, ko se spravljajo nanj. Veliko nesreč, tudi smrtnih, se namreč pripeti že v mirujočem stanju kolesa, ob vzponu nanj. Treba pa je izpostaviti še nekaj – prometnih nesreč z električnimi kolesi je zadnja leta več tudi zato, ker se z njimi vozi vse več ljudi.