Zima počasi trka na vrata, zato smučarski skakalci pilijo formo na zadnjih tekmah poletnega dela sezone. Nekateri so odpotovali v Romunijo in nastopali na tekmah poletne velike nagrade, drugi so bili v nemškem Klingenthalu na tekmah celinskega pokala. Tam je bil tudi Dnevnik, v oči pa nam je padla slovenska ekipa na čelu češke reprezentance. Od začetka poletja je mesto glavnega trenerja zasedel Gaj Trček, njegov pomočnik pa je Jure Šinkovec.
Gaj Trček je za mnoge novo ime v smučarskih skokih, tisti, ki podrobno spremljajo tudi domačo sceno tega športa, pa vedo, da gre za človeka, ki se že vse življenje ukvarja s športom. Nikoli ni bil vrhunski skakalec, a je v ta šport enostavno zaljubljen. Ker že od malega živi s Tourettovim sindromom, mu je bilo ukvarjanje s tem športom odsvetovano, vseeno pa je kot predskakalec poletel tudi na stari letalnici bratov Gorišek in postavil osebni rekord pri 193 metrih. »Moj sindrom sem imel vedno za nekaj slabega, sedaj pa sem to obrnil sebi v prid. Imam izjemno veliko pozitivne energije, ki je nalezljiva in tako so me sprejeli na Češkem,« nam je o svoji bolezni dejal Gaj Trček, ki se zaveda, da nikoli ni bil vrhunski skakalec. »Zato je v ekipi tudi Jure Šinkovec, ki to ima v sebi in tej ekipi kompenzira ta moj 'manko',« nam je še dejal eden izmed redkih trenerjev v Sloveniji, ki je diplomiral na Fakulteti za šport iz smučarskih skokov in nima opravljenega le tečaja trenerja.
Stanje še slabše od pričakovanj
V preteklih dveh sezonah je bil glavni trener Češke slovenski strokovnjak Vasja Bajc, ki pa nekdanje skakalne velesile ni mogel potegniti iz velike rezultatske krize. Kot nam je zaupal 35-letni skakalni trener, ki je v Sloveniji večinoma deloval po klubih, predvsem v domačem klubu Rateče Planica in v klubu Sam Ihan, kjer je največ trenerskih izkušenj pridobil od Simona Podreberška, si Čehi želijo vrniti skoke na visoko raven in zelo cenijo slovensko zanje. Vseeno pa se je na novem delovnem mestu znašel bolj po naključju. »Največ zaslug zato ima Anže Semenič, ki je pred dvema sezonama zaključil s profesionalno kariero in je moj dober prijatelj. Čehi so vzpostavili stik z njim, on pa je predlagal mene, ker je poznal mojo zgodbo. Ko so Čehi videli, da imam znanje in ekipo sestavlja tudi Jure Šinkovec, sva dobila priložnost. Verjetno tudi zato, ker sva zahtevala manj denarja od ostalih kandidatov in predvsem, ker sva pripravljena žrtvovati veliko,« z velikim zanosom in odkritostjo razlaga Trček, ki se v prostem času zelo rad ukvarja z glasbo.
»Po svoje imam srečo, da je stanje Čehov tako slabo, saj sva z Juretom verjetno edina, ki sva pripravljena sprejeti ta izziv. Sem tudi brez rezultatskega pritiska, saj se vsi zavedamo, da rezultati ne pridejo preko noči. Me pa veseli sam začetek. Ko sva prvič prišla na začetku poletja s Šinkijem na Češko, je bilo stanje še slabše, kot sva pričakovala. Veliko je treba spremeniti v samem procesu treninga, a naju veseli energija, ki je vzpostavljena. Cilj je, da bi vrnila Češko vsaj med osem najboljših nacij. Še vedno je prvo ime ekipe Roman Koudelka, od katerega pričakujeva, da bi potegnil ta voz in spodbudil nekaj mladih, ki pa so najin cilj napredka,« Gaj Trček priznava, da sta s svojim pomočnikom ugriznila v precej kislo jabolko.
Češčina dela več težav od pričakovanj
Roman Koudelka je bil z 22. in 25. mestom najboljši posameznik tudi na tekmah v Klingenthalu, kar potrjuje rečeno, da rezultati ne pridejo preko noči, in kot je dejal Trček, sama tekmovanja letos niso v njihovem prvem planu. »Ne bomo hodili po tekmah, le da smo tam,« je rekel in potarnal na drug pereč problem Češke – infrastrukturo. »Za delo z mladimi je potrebnega veliko truda in časa. Oba z Juretom sva zato pripravljena žrtvovati tudi osebna življenja in se preseliti na Češko, da bi ves čas preživela s tekmovalci, a imamo problem z bazo za trening. V Liberecu imamo izjemne pogoje za kondicijsko pripravo, a skakalnici za trening nista primerni, zato se moramo ves čas voziti. Upam le, da bomo imeli denar za to.«
Z novo vlogo je zadovoljen tudi Jure Šinkovec, ki je bil v svetovnem pokalu najvišje na 11. mestu, v zadnjem obdobju pa ni bil neposredno v stiku z vrhunskimi skoki. »Nikoli se nisem povsem umaknil, saj sem deloval v klubu. Skoki so moje domače okolje, kjer se počutim najbolje,« je dejal Jure Šinkovec, ki ga nič ne moti naziv pomočnika, saj je to le na papirju. »Imava enakovredno razmišljanje in si enako deliva naloge,« nam je zaupal nekdanji skakalec. Obema pa se zdi zanimivo, da imata več težav od pričakovanj z učenjem češkega jezika. »Želiva se naučiti, a ni tako enostavno, kot se zdi. Vsi mladi tudi dobro govorijo angleško in se dobro razumemo. Trenutno si najine češčine bolj želijo le šefi na zvezi in novinarji,« je pogovor zaključil Gaj Trček.