Dr. Miha Kovač je dobesedno knjižni molj, s knjigami in založništvom se ukvarja vse svoje delovno življenje, od srede 80. let naprej v založništvu, nato kot profesor na filozofski fakulteti. Delal je pri različnih časopisnih in knjižnih založbah, bil je odgovorni urednik Mladine v turbulentnih političnih časih, ki so jim sledila enako turbulentna privatizacijska devetdeseta leta. Bil je urednik in vodja splošnega založništva DZS ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga, pa tudi odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic. Ob tem je deloval tudi kot svetovalec založnikom v srednji in vzhodni Evropi. Čas privatizacij založb je namreč zajel širšo regijo in je povsod zamajal založniško krajino in tudi knjigarniško mrežo, ki je bila po privatizaciji večinoma razprodana. V Sloveniji si odtlej ni več opomogla, posledice so točno takšne, pred kakršnimi so takrat svarili področni strokovnjaki, tudi Miha Kovač: prodaja knjig je upadla, saj je knjigarn malo in še te so v manjših krajih predvsem trgovine z mešanim blagom, upada pa tudi nakup preko interneta ni zapolnil. V tistem obdobju so iz založništva odšli številni kompetentni poznavalci področja.
Od leta 1999 je Kovač profesor na filozofski fakulteti, na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Objavil je več strokovnih monografij, je avtor več doma in v tujini objavljenih člankov in knjig o založništvu. Njegova prva knjiga za množični trg Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje iz leta 2021 je opozarjala na upadanje branja med mladimi in na posledice, ki jih to ima na njihov razvoj in na razvoj družbe, in je bila prevedena v šest jezikov. Ob izidu je povedal: »Eden od mojih hobijev je zbiranje napovedi o koncu knjige. Prva napoved iz leta 1518 je res presenetljiva, hkrati pa tudi veliko pove. Neki angleški tiskar je nekemu avtorju rekel: A vedite, če želite postati slavni in večni, potem ste v napačnem poslu. Ljudje veliko raje kockajo, pijejo, pojejo in plešejo, kot bi brali knjige.«
V študiji Bestsellers 2008 to 2014 se je Kovač z avstrijskim kolegom dr. Rüdigerjem Wischenbartom lotil vprašanja, kateri netekstualni mehanizmi, na primer pisateljevo osebno življenje, mehanizmi založniške industrije, knjižni trg in socialno okolje, naredijo knjigo za uspešnico, medtem ko druga, enako ali bolj kakovostna dela ne dosežejo veliko bralcev. Gre za izjemno pomembno družbeno vprašanje, saj tudi branje doživlja radikalne spremembe, ki se jim je Kovač posvetil skupaj z nizozemskim kolegom Adriaanom van der Weelom. V minulih desetletjih sta se se zgodila dva obrata, od tekstovnega k vizualnemu, z digitalnimi ekrani pa od branja daljših tekstov h krajšim. Digitalno branje namreč otežuje razumevanje daljših besedil, to opaža Kovač tudi v svoji profesorski praksi. Da v tem sodelujejo celo univerze, ki izganjajo daljša besedila iz študijskih programov, pa bo imelo po njegovem dolgoročne posledice za izobraženost prihodnjih generacij. Ob tem opozarja na še en prezrt problem, do katerega prihaja zaradi pomanjkanja sredstev za prevode v tuje jezike in (pre)majhnih kompetenc v slovenskih založbah za prodajo pravic v tujino: »Vedno več slovenskih avtorjev (nas) piše v tujih jezikih, to pa siromaši slovensko ponudbo.«
Frankfurt kot doslej največja priložnost za slovensko knjigo
Ob vsesplošnem delovanju na področju knjige pa je Miho Kovača leta 2022 doletela še kuratorska funkcija. Priprave na Frankfurtski knjižni sejem, na katerem bo Slovenija oktobra častna gostja, so po Simonitijevi prekucniški odstavitvi direktorice Javne agencije za knjigo Renate Zamida in nastavitvi Dimitrija Rupla na njeno mesto zašle v prazen tek in potreben je bil nov pospešek. Rupel je k sodelovanju povabil Kovača, delo pa je v polnem steklo, ko je direktorovanje JAK prevzela Katja Stergar. Prepričan je, da je predstavitev slovenske literature v Frankfurtu doslej največja priložnost za slovensko knjigo in tudi kulturo v širšem smislu, in tako je skupaj z poznavalcema Amalijo Maček in Matthiasom Göritzem začrtal program, ki mu bo mednarodna množica obiskovalcev lahko sledila na številnih področjih. Ob 250 knjižnih dogodkih bodo po njegovem prepričanju požele veliko zanimanje tako naše filozofske zvezde Alenka Zupančič, Mladen Dolar in Slavoj Žižek kot glasbena skupina Laibach s tematizacijo Bartolovega Alamuta, ki so po njegovem mnenju »naši najbolj vidni izvozni kulturni produkti«, kontradiktorni roman Alamut pa naše najbolj znano literarno delo v tujini. Tudi šport na sejmu nikoli ne manjka, saj redno vabijo ljudi s področja športa, ki berejo. Letos bo tam Sara Isakovič, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos pa se bo pogovarjal z Aleksandrom Čeferinom.
A tudi Kovačevo poklicno zavzemanje bo pustilo svojo sled: na sejmu bodo 10. oktobra objavili Manifest o branju na višji ravni, zapis mednarodne ekipe strokovnjakov, ki ga bodo na isti dan objavili tudi številni svetovni mediji: »Ključno sporočilo tega manifesta je, da je branje zahtevnejših besedil, s katerimi poglabljamo besedišče in krepimo zmožnost logičnega mišljenja, eden ključnih elementov, ki jih moramo ohraniti tudi v digitalni dobi, saj digitalni mediji zelo obremenjujoče delujejo na našo zmožnost osredotočenja, so zelo površinski, zato jih je treba uravnotežiti s knjižnim branjem.« V manifestu vidi Kovač tudi politično gesto: »Zmožnost analitičnega mišljenja je ključni predpogoj za uspešno spopadanje s kompleksnimi problemi. Sodobne krize pa dokazujejo, da tudi politiki to zmožnost izgubljajo.«
.
