To nam načenja živce, kali duševni mir, meteorološki poklic postaja rizičen. Kako se bo to pokazalo v prihodnosti, ne vem, a po statistiki zgodaj umirajo novinarji, morda bomo začeli tudi meteorologi. Pa ne zaradi udarov strel ali dejanskih vremenskih vzrokov, ampak zaradi vremenskih vzrokov po ovinku, posredno. Zaradi stresa pri vremenskih napovedih, verjemite mi, ni prijetno napovedovati nalivov, toče, viharnih vetrov … Skoraj boste že reagirali kot pes pri Pavlovem refleksu, ko nas boste zagledali, se vam bodo začele tresti hlače, postali bomo simbol za slabo, za nevarnost … Upam, da ne, nič nismo krivi, a takole na hitro človek res ne ve, kam to pelje.
Pa ne gre samo za zadnjih trideset dni. Julij in avgust sta bila pretopla za okoli stopinjo in pol, junij za dve, maj – glej ga, kam se je potuhnil, maj je bil po temperaturi skoraj do desetinke normalen! In april celo za slabo stopinjo prehladen, zaslužil bi si, da ga uokvirimo in obesimo na steno v spomin zanamcem. Marec je odstopal za več kot dve stopinji, februar skoraj za stopinjo in pol, in januar, saj se ga spomnite, kajne – za dobre tri stopinje! Seveda, vse pretoplo! Kaj naj si ob vseh teh podatkih mislimo? Da prihaja ledena doba? Čuden bi bil ta led … Oglašajo se nekateri, ki pravijo, da bomo pač porabili manj energije za ogrevanje in s tem znižali izpuste ogljikovega dioksida. Ampak, glej ga zlomka, kljub temu se izpusti povečujejo. Večja količina tega plina naj bi vodila k hitrejši rasti rastlin in posledično k večjim pridelkom hrane. Ampak tu je tudi suša, spremenljivi vremenski pogoji, ki pa otežujejo pridelavo hrane, zmanjšujejo pridelek. Ogljikov dioksid sam po sebi najbrž ne bo pomagal, če ne bo dežja. In preveč dežja tudi ne vpliva ravno blagodejno na rastline, ki nanj niso prilagojene. Težko bo temu ustreči, saj ne moremo eno leto saditi riža, drugo leto pa artičok. Ja, to bi bilo možno za nazaj, a takih rastlin zaenkrat ne poznam.