Hrvaška mejna policija je v zadnjih nekaj tednih zaznala povečan migrantski pritisk na meji z Bosno in Hercegovino. Zgolj v noči s 6. na 7. september so obravnavali 600 poskusov nezakonitega vstopa v državo, je aktualno stanje opisal podpredsednik hrvaške vlade in minister za notranje zadeve Davor Božinović. Poudaril je, da se je število zabeleženih vstopov migrantov zunaj mejnih prehodov povečalo za 170 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, število prosilcev za azil pa za 700 odstotkov. Ni povedal natančnih številk, a glede na podatke evropskega statističnega urada, da so hrvaške oblasti lani izgnale 40.550 nezakonitih migrantov, ki so jih odkrile na svojem ozemlju, bi lahko sklepali, da gre za desettisoče ljudi. Po zadnjih objavljenih uradnih podatkih hrvaškega ministrstva za notranje zadeve je v prvih šestih mesecih letos na Hrvaškem za mednarodno zaščito zaprosilo skupno 24.367 oseb, kar je skoraj dvakrat več kot v celotnem lanskem letu, ko so zabeležili 12.872 prosilcev za azil. Hrvaška policija je v letošnjih prvih osmih mesecih prijela 850 tihotapcev ljudi, kar je 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Gre za mednarodno kriminalno mrežo – v hrvaških zaporih so končali tudi tihotapci iz Turčije, Češke, Romunije, BiH, Gruzije, Nemčije in Azerbajdžana.
Dodatni registracijski center
Zaradi povečanega migracijskega pritiska so hrvaške zmogljivosti za sprejem in registracijo migrantov postale premajhne. Zato nameravajo odpreti dodatni registracijski center za migrante v zapuščenem vojaškem vadbenem kompleksu Dugi dol v občini Krnjak pri Karlovcu nedaleč od meje z Bosno in Hercegovino. V Dugem dolu je približno 55 objektov, v katerih bi lahko namestili 1000 ljudi, predvsem z namenom, da bi zmanjšali prisotnost migrantov po poteh in v naseljih, posebej na avtobusnih in železniških postajah na tem območju. Božinović meni, da bodo na ta način okrepili tudi percepcijo varnosti za državljane, ki živijo ob najbolj frekventni hrvaški migrantski poti, ki prečka najožji pas hrvaškega ozemlja med BiH in Slovenijo. »Želimo si torej, da ta celotna situacija ne bi vplivala na naš način življenja, na življenje naših lokalnih skupnosti, mest in občin,« je dejal minister. Nekateri prebivalci so namreč izrazili zaskrbljenost zaradi vse večjega števila migrantov, med katerimi so večinoma mladi fantje. Čeprav je migrantov na območju karlovške županije veliko več kot prej, lokalne oblasti poudarjajo, da migranti ne ogrožajo varnosti in da letos niso zabeležili niti enega prekrška ali kaznivega dejanja, v katerega bi bili vpleteni migranti. Z odpiranjem centra nameravajo razbremeniti tudi delo policije, ki mora zdaj registrirati vse migrante, ki jih ustavi. Za ureditev kompleksa, ki se nahaja na območju z večinskim srbskim prebivalstvom, pričakujejo denar iz Bruslja.
Božinović je tudi dejal, da bodo spoštovali pravice migrantov, a da bodo sami postavljali pravila ter organizirano pripeljali in odpeljali migrante iz bodočega centra. Medtem pa naj bi že uveljavili nove ukrepe, s katerimi naj bi zmanjšali pritisk na Hrvaško. Vsaj eden med njimi ni v prid Sloveniji. Ko namreč na Hrvaškem ustavijo migrante, ki zahtevajo azil, jim napišejo potrdilo, da se morajo v 24 urah oglasiti v zavetišču za azilante v Zagrebu; celo v »maricah« jih prepeljejo do Karlovca, je poročal Jutarnji list. Časnik ocenjuje, da so s tovrstno legalizacijo potovanj zvito pospešili pritok migrantov. Le redki se namreč odpravijo proti hrvaški prestolnici, večina se jih napoti naravnost proti slovenski meji, predvsem do Rigonc v občini Brežice, ki slovijo kot glavna vstopna točka v Slovenijo.
