Za zmanjšanje posledic ekstremnih vremenskih dogodkov bo treba spremeniti nekatere navade, a bistven je način, na katerega lokalne skupnosti in država upravljajo okolje. Avgustovske poplave so ekstremen vremenski pojav z večstoletno povratno dobo, kakor meteorologi in hidrologi opisujejo verjetnost za pojav določenega pojava. Izjemna količina dežja je povzročila poplave v obsegu, na katerega bi se težko pripravili. Vendar pa količina dežja, ki je padla v začetku avgusta ni bila edini problem - težava je tudi vse več pozidave na območjih, ki jih ogrožajo vodotoki in hudourniki.
Odgovornost države in lokalnih skupnosti
Po minuli ujmi se veliko govori o odgovornosti občin oziroma upravnih enot glede politik upravljanja s prostorom, sprejemanjem prostorskih aktov in podeljevanjem gradbenih dovoljenj. Kritike so usmerjene predvsem na nestrokovno sprejemanje občinskih prostorskih aktov, zavestno neupoštevanje posebnih pogojev gradnje na ogroženih območjih in neučinkovit inšpekcijski nadzor. Obseg škode, ki so jo povzročile avgustovske poplave in neurja po celi Sloveniji, je presenetil tudi strokovno javnost in prav obsežnost posledic je pokazala na obseg težav, ki smo jih ustvarili z leti nepravilnega načrtovanja objektov, rabe prostora in neizvedbo ukrepov, s katerimi bi zmanjšali izpostavljenost v primeru ekstremnih vremenskih pojavov.
Izpostavljena pritličja in kleti
Obsežni vremenski dogodki tega poletja so ponovno definirali pojem ogroženega območja. Prizadeti niso bili le objekti v neposredni bližini rek ali pod strmimi klanci, saj so reke ustvarjale nove struge, hudourniki in plazovi pa so povzročili škodo v nepričakovanem obsegu. Življenja s poplavnimi vodami so vajeni tisti, ki živijo na poplavnih območjih slovenskih rek, ki se občasno razlijejo tudi na naseljena območja. Uveljavljeni ukrepi zajemajo protipoplavne vratne pregrade in vreče s peskom, podporne zidove in škarpe, prilagojeno opremo pritličja. Največkrat gre za oblaganje tal in sten s keramičnimi ploščicami, dvig električne inštalacije nad pričakovan nivo vode, izogibanje uporabi drage notranje opreme in elektronike v prostorih, ki jih lahko poplavi voda.
Ukrepi za neurja
Navedeni ukrepi so bili zaradi intenzivnosti avgustovskega dogajanja pri večini prizadetih objektov neučinkoviti, kar pa lastnikov nepremičnin ne bi smelo odvrniti od preventivnega delovanja. V domači hiši in njeni neposredni okolici lahko vplivamo tudi na manjšo škodo zaradi neurja, toče ali plazu. Določanje pravilnih ukrepov za utrjevanje brežin se začne s pomočjo geologa in je lahko obsežen gradbeni poseg, že pred tem pa bi se morali kot dobri gospodarji izogibati odstranjevanju dreves na izpostavljenih brežinah, saj koreninski sistem pomaga stabilizirati zemeljsko maso. Škodo zaradi neurja lahko zmanjšamo s primerno urejeno okolico, da v primeru močnega vetra vrtno pohištvo in druga oprema, ki bi bila nenadzorovano puščena v okolici hiše ne more povzročiti dodatne škode. Izogibamo se gradnji improviziranih nadstreškov in vrtnih lop, ali pa pri njihovi postavitvi resno razmislimo o odpornosti na močnejše neurje.
Tip gradnje ni glavni razlog za poškodbe
Zaradi poškodovanih nepremičnin je ponovno v ospredju primerjava med tipi gradnje. Največja razlika se je pokazala v postopku sanacije. Sanacija montažnega (lesenega) objekta je hitrejša in delovno intenzivnejša, betonske stavbe vpijejo najmanj vlage, opečnate pa veliko in se sušijo počasi. Pri klasični gradnji je potrebno odstraniti omete in omogočiti izmenjavo zraka ali sušenje z namenskimi sušilci. Postopek traja več tednov ali mesecev, pohitrimo ga lahko z izvrtanjem lukenj v steno ali tla in vpihovanjem zraka neposredno v njih, vendar je to drag postopek, ki zahteva usposobljene strokovnjake. Pri montažnem objektu odstranimo stenske obloge, izolacijo in fasado, tako da nam ostane samo gola konstrukcija. Zraku je izpostavljena iz vseh strani, sušeje se lahko pospeši s sušilci. Ko je konstrukcija posušena, na novo izdelamo stene. Liti beton, s katerim se največkrat gradi večstanovanjske in poslovne objekte, je najmanj porozen in vpije majhne količine vlage. Stene sušimo na podoben način kot pri opečnati gradnji. Z vidika odpornosti na naravne nesreče smo v avgustu videli, da tudi pregovorno najbolj odporni zidani objekti popustijo ob neznosti sili vode. Kritična točka za nepopravljive poškodbe je lahko že izvedba temeljenja in ne sama konstrukcija objekta. Konstrukcija iz betona, opeke ali lesa lahko doseže statične lastnosti visokih standardov in razloge za poškodbe moramo iskati drugje in ne v tipu gradnje samemu po sebi - odločajo ustreznost projekta, lokacija objekta, kvaliteta gradnje in nadzor.