Dobra dva meseca po začetku dolgo pričakovane ukrajinske protiofenzive so rezultati napredovanja ukrajinskih sil pičli. Čeprav boji še naprej potekajo z vso silovitostjo, zahodni vojaški strokovnjaki že sedaj napovedujejo, da se bo vojna nadaljevala še čez silvestrovo v novo leto. Šef skupnega poveljstva sil ameriške vojske, general Mark Milley, ugotavlja, da je vojna krvava in počasna, saj se morajo ukrajinske sile prebiti skozi tri kompleksne, že dolgo časa vzpostavljene obrambne linije. Tako imenovano Surovikinovo linijo, ki je bila oblikovana pod sedaj že odstavljenim nekdanjim poveljnikom ruskih sil v Ukrajini, sestavljajo minska polja, tankovske ovire in jarki. Čeprav je ukrajinska vojska ponekod napredovala za nekaj sto metrov na dan, se je prvi pravi preboj Surovikinove linije zgodil šele pred dobrim tednom pri kraju Robotine.
Novo usklajevanje zaveznikov
»Preboj na prvi liniji je lahko pomemben. Ukrajinski vojaki so pokazali, da je možno prebiti prvi ruski obrambni del, ki je najmočnejši in najbolje organiziran. Toda do Azovskega morja ali do Melitopolja je še daleč,« opozarja nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner. Prav smer ofenzive proti Mariupolju ali Melitopolju sta najverjetnejša cilja ukrajinske ofenzive na jugu države. Oba sta od trenutnih pozicij ukrajinske vojske oddaljena več deset kilometrov.
Vojaški analitiki sicer ocenjujejo, da je Rusija za obrambo prve linije namenila okoli 60 odstotkov svojih zmogljivosti, druga in tretja linija pa naj bi bili zaščiteni s po 20 odstotki ruskih obrambnih zmogljivosti. Prav zato zahodni vojaški strokovnjaki pričakujejo lažji in morda tudi hitrejši preboj drugih dveh linij v naslednjem obdobju. O nadaljnjem poteku protiofenzive se je včeraj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pogovarjal ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki je med obiskom v Kijevu najavil milijardo dolarjev dodatne ameriške pomoči Ukrajini.
Sodeč po napadih na različnih odsekih frontne črte je cilj ukrajinske vojske prebiti rusko obrambno linijo na širšem območju. Razdeliti želijo okupirano ukrajinsko ozemlje in od oskrbovalnih poti po kopenski poti čez južne dele ukrajinskega ozemlja odrezati Krimski polotok. V delu regije Zaporožje so po ukrajinskih navedbah sile sedaj med prvo in drugo rusko obrambno linijo. Ključen dejavnik enačbe na fronti bo očitno to, kako širok bo pas preboja in kako ga bo možno zaščititi. Ukrajinci so dobili zagotovilo za 60 modernih letal F-16, ki jih bosta kot prvi dobavili Nizozemska in Danska. Ta letala naj ne bi pripomogla zgolj k vzpostavitvi prevlade v zračnem prostoru, temveč naj bi bila ključna tudi za naslednjo fazo vojne, ko bo območje preboja treba braniti pred ruskimi napadi.
Širina pasu preboja
»Ne verjamem, da se bodo ukrajinski generali v ozkem pasu poskušali prebiti do Azovskega morja. Pas preboja, če je širok 10, 20 ali 30 kilometrov, je namreč nemogoče držati zaradi ruskega obstreljevanja. Pas preboja mora biti širok 50 do 100 kilometrov. Letala bi lahko pomagala vzdrževati prevlado v tem pasu oziroma bi lahko omogočila njegovo širjenje proti zahodu k hersonski regiji. Hkrati bi lahko pomenila branik, da bi se na ukrajinske sile zmanjšal ruski pritisk iz vzhodnega dela zaporoške regije in Donecka,« ocenjuje Šteiner. Bolj kot ukrajinski pohod proti Mariupolju se mu zdi verjetneje, da bi lahko poskusili priti do Melitopolja.
V vsakem primeru si ameriška administracija, ki doslej ni javno kritizirala poteka ofenzive, želi ukrajinski uspeh na bojišču. »Kar se zadnji mesec dogaja na bojišču, bi težko imenovali ofenziva in protiofenziva. Zdajšnje ukrajinske operacije niso takšne, da bi jih lahko imenovali ofenzivne. Za te bi namreč bili značilni ofenzivni nabor sil, praviloma glavna in pomožna smer delovanja ter časovni okvir operacije, določen do dveh mesecev, redko pa dlje. Tega tukaj nismo videli,« je kritičen Šteiner, ki tudi opozarja, da se v precejšnji meri še vedno dogaja pozicijska vojna.
Razplamtela dronska vojna
Obe strani v boje sicer vlagata izjemne tehnične in kadrovske potenciale. A prav tako na obeh straneh prihaja do velikih žrtev. »Če drži, da so Ukrajinci od začetka ofenzive osvobodili okoli 200 kvadratnih kilometrov ozemlja, so bili glede na celotno zavzeto rusko ozemlje neuspešni. Namesto v pravo protiofenzivo je bil ukrajinski napor sedaj bolj usmerjen v preboj,« pravi Šteiner. Na Inštitutu za proučevanje vojne (ISW) ocenjujejo, da se utegnejo ukrajinske karte s potekom operacije izboljšati. »Zaradi pomanjkanja operativnih rezerv bo moralo rusko poveljstvo izvesti dodatne premestitve, saj ukrajinske protiofenzivne operacije še naprej slabšajo položaj obrambnih ruskih sil na več sektorjih fronte,« so zapisali v svoji nedavni oceni.
Silovite spopade na jugu in vzhodu fronte sicer v zadnjih tednih pogosto zasenčijo tudi drzni ukrajinski dronski napadi v Rusiji, na Krimski polotok, vse pogosteje pa drone za napade uporablja tudi ruska vojska. Kot razlaga Šteiner, se vidi samo tisti del razplamtele dronske vojne, ki je usmerjen na strateško raven. »Drone se pošilja na vojaško kredibilne ali civilne cilje tako v Ukrajini kot v Rusiji. Manj informacij imamo o tem, kako se droni uporabljajo v operativne namene za preboj frontne črte, bodisi za izvidništvo bodisi za uničevanje bojiščnih ciljev.« Šteiner pravi, da se z droni poskuša nadomestiti tisto, kar je izginilo z bojišča – vojaška letala: »Ukrajinska stran drone nad Rusijo pošilja predvsem zaradi psihološkega učinkovanja na Ruse, čeprav so operacije z njimi osredotočene tudi na vojaške cilje – na letališča in na Krimski polotok.«
Bolj natančen zemljevid tukaj.
