Družina razvpitega poslovneža, ki se mu je z lažmi posrečilo postati lastnik Harrodsa, ene najprestižnejših trgovin na svetu, in milijarderja pravi, da je umrl zaradi starosti. Britanski mediji trdijo, da je umrl po dolgotrajni bolezni. Nobenega nesoglasja pa ni o tem, da je bil zadnjih 26 let, do konca življenja, obseden s prepričanjem, da sta britanska kraljeva družina, posebno princ Filip, in varnostna služba zrežirali trčenje v pariškem predoru, ki je zadnjega avgusta leta 1997 zahtevalo življenja 36-letne princese Diane, njegovega 42-letnega sina Dodija in njunega francoskega voznika. Preživel ga je samo telesni čuvaj. Dolgotrajna uradna francoska preiskava je razglasila, da je šlo za tragično prometno nesrečo, ki jo je zakrivila predvsem voznikova pijanost.
»Zagotovo sta bila umorjena,« je vedno trdil Mohamed Al Fayed, ki je priimku sam dodal Al, da bi zvenel aristokratsko – kot na primer v nemščini von ali v francoščini de. Zakaj umor? Zato, ker niso hoteli, da bi njegov sin Dodi, Egipčan in musliman, postal očim bodočega kralja princa Williama. Ni trdil samo tega, da sta Diana in Dodi načrtovala poroko, ampak tudi, da je bila princesa, ko je umrla, noseča. Med pričanjem v britanski sodni preiskavi Dianine smrti, ki je bila šele leta 2008, je eksplozivno trdil, da sta bila Diana in Dodi žrtvi zarote, v kateri naj bi sodelovali britanska varnostna služba, princ Filip, takrat prestolonaslednik Charles in premier Tony Blair, Dianina sestra Sarah, dva londonska policijska šefa in celo Cia. Dejal je, da »mora biti princ Charles srečen, ker je kraljeva družina počistila palubo, ko je opravila z Diano in jo umorila«.
Prva poroka kot poslovna poteza
Njegov prvi posel je bil prodajanje limonade na pločnikih Aleksandrije v Egiptu, kjer se je rodil kot prvi od treh učiteljevih sinov. Prvo veliko poslovno potezo je naredil, ko se je poročil s Samiro Hašokdži, sestro razvpitega savdskega trgovca z orožjem Adnana Hašokdžija, s katero je imel sina Dodija. Poročena sta bila samo dve leti. Dovolj, da ga je svak (ta je bil tudi stric surovo umorjenega savdskega novinarja Džamala Hašokdžija) zaposlil v svojem podjetju, v katerem je skrbel za uvoz. Zveze, ki jih je medtem napletel, so mu pomagale, da je z bratoma ustanovil ladijsko podjetje, katerega sedež so iz Egipta preselili v Genovo v Italijo. Česa vse ni počel, preden je zaslovel z nakupom Harrodsa: v šestdesetih in sedemdesetih letih je imel tesne osebne in poslovne odnose s Papom Docom, tedanjim haitskim diktatorjem Francoisom Duvalierjem, uspešno je sodeloval z dubajskim vladarjem in bil finančni svetovalec brunejskega sultana. Bil je v upravah različnih otoških družb. Leta 1979 je z bratoma za 30 milijonov evrov kupil hotel Ritz v Parizu. Leta 1984 so kupili 30 odstotkov delnic trgovinske verige House of Fraser, katere del je tudi Harrods. Leta 1985 so kupili še preostalih 70 odstotkov: za 700.000 evrov. Istega leta se je drugič poročil, s 26 let mlajšo nekdanjo finsko manekenko Heini Wathen, s katero sta postala starša štirih otrok, dveh sinov in dveh hčera. To so Jasmine, Karim, Camilla in Omar.
Laži in dediščina
Pet let pozneje se je izkazalo, da je Al Fayed trumpovsko lagal o tem, koliko denarja ima pod palcem. In o marsičem drugem, celo o letnici rojstva. Katarski kraljevi družini je Harrods prodal leta 2010 za milijardo in 800.000 evrov. Z nakupom nogometnega kluba Fulham je postal zelo priljubljen. Kupil ga je za 7,5 milijona evrov, prodal za več kot 200. Revija Forbes ocenjuje, da je bil ob smrti z milijardo in 850.000 evri 1493. najbogatejši zemljan. Želel si je britanski potni list, a so njegovo prošnjo vsakič zavrnili. Zaradi njega so bili ob službo trije konservativni poslanci – ministri, ki jih je podkupil in jih razkril. Po upokojitvi so ga obtožili spolnega nadlegovanja mladih uslužbenk pri Harrodsu, a je tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov opustilo kazenski pregon. Michael Cole, nekdanji BBC-jev dvorni dopisnik, ki ga je Al Fayed zaposlil v Harrodsu kot direktorja za stike z javnostjo, je ob njegovi smrti dejal, da je bil fascinantna osebnost, »večji od življenja«, kot v angleščini rečejo ljudem, ki izstopajo zaradi zelo posebnega življenja. Sedeminšestdesetletna vdova Heini in njuni štirje otroci so poleg gotovine podedovali razkošno podeželsko posest v Surreyu blizu Londona, kjer je umrl, več stanovanj v New Yorku in grad na Škotskem.