V petek popoldan, ko je dež vsaj malce pojenjal, so se začeli na družbenih omrežjih pojavljati zapisi ljudi, ki so vzeli škornje in lopato ter se odpeljali tja, kjer so menili, da poplavljenci potrebujejo pomoč. Še več takih pozivov je bilo v soboto zjutraj, ko so se po začetnem šoku organizirali tudi lokalni štabi civilne zaščite in občine ter skušali po najboljši moči organizirati prostovoljce. Nekateri so ponujali svoje roke za čiščenje, spet drugi pralne stroje za pranje, tretji so kuhali za sosede ... Vaške skupnosti so stopile skupaj in organizirale medsosedsko pomoč: enemu so na hitro pobrali premočen krompir z njive, drugemu odkopali dovoz, tretjemu izčrpali vodo iz kleti. Tisti, ki fizično niso mogli pomagati, so z neverjetno hitrostjo na račune dobrodelnih organizacij nakazovali denar. Še enkrat več se je izkazalo, da je v Sloveniji sosed sosedu sosed, ne gleda na to, kako daleč stanuje.
Mateja A. Hrastar (Foto: Bojan Velikonja)
Verjetno bi bilo zanimivo raziskati, od kod Slovencem čut za solidarnost. Nemara je nekaj v tem, da je v državi neskončno število rovt, kjer v nesreči res lahko pom...
