Nobelova nagrajenka se je seveda pošalila na račun promocijskega slogana filma tega poletja, ki pravi, da je Barbie vse! On pa je samo Ken. A že njen pripis k šali, da upa, da s tem ni užalila vseh Kenov, daje slutiti, da niso vsi zadovoljni s pozicijo, ki jo moškim pripisuje filmski slogan in deloma tudi film. Ampak ali je res tako, da je Ken samo Ken? Da bi bolje razumeli burni odnos med Barbie in Kenom, moramo najprej poznati njuno zgodovino oziroma zgodovino, ki jima jo je spisal Mattel.

Keneth Carson, ljubezenski sopotnik

Leta 1945 sta zakonca Ruth in Elliot Handler ustanovila tovarno igrač Mattel, preboj v širši svet pa doživela šele leta 1959, ko se je rodila Barbara Millicent Roberts – Barbie. Ruth Handler je navdih za punčko odkrila v modelu nemške lutke Bild Lilli, po kateri je z oblikovalci zaposlenimi v Mattelu ustvarila iz plastike izdelano odraslo lutko ter jo poimenovala po svoji hčerki Barbari. Mattel je s pomočjo Walt Disneya okoli Barbie razvili magični svet v katerem je živela in opravljala vrsto poklicev. Ustvarjali so reklame, ki so se vrtele po televiziji ter z vsako novo reklamo napovedali novo poglavje v življenju Barbie v oddaljenem Barbielandu.

Dve leti po rojstvu Barbie oziroma od 11. marca 1961 se pojavi Kenneth Carson – Ken in postane njen obvezni ljubezenski sopotnik. Čeprav si ga je Mattel zamislil kot večnega sopotnika, pa še zdaleč ni bil tako popularen kot Barbie. Šele v začetku devetdesetih je Ken prvič stopil v korak z modo in svoja oblačila obarval ter moderniziral. Mrežasta srajca je razkrivala njegove prsne mišice, lase je obarval s prameni, čez srajco pa nosil brezrokavnik v barvi sivke. A največji premik je bil nekonvencionalni srebrni uhan na levem ušesu. Nastal je Earing Magic Ken, ki je nemudoma prodrl v LGBTQ+ skupnost. In čeprav se je Mattel še tako trudil, da bi novega Kena umaknili iz prodaje, je prodaja poskočila ter ga ohranila na policah še nadaljnjih nekaj let. Prvič tudi kot povsem samostojni lik.

Na prelomu tisočletja se začne obdobje upada prodaje, saj so na trg prišle modne punčke Bratz. Mattel je za izgubo krivil nesamostojnost Barbie in le dan pred Valentinovim 2004 najavil, da se Barbie in Ken ločujeta. Začelo se je novo obdobje samske in emancipirane Barbie, Ken pa je bil prestavljen v vlogo njenega najboljšega prijatelja.

Leta 2017 se obdobje belopoltega in plavolasega Kena konča, saj Mattel na police končno pospremi Kena v vseh barvah kože, z različnimi telesnimi tipi in pričeskami. In ko smo mislili, da Barbie in Ken po 64 letih obstoja morda le ne bosta doživela nobenega pretresa več, sta dobila meseno obliko. In Ken, ki je doslej veljal le za okrasni dodatek, je dobil novo življenjsko pot.

Obtožbe toksičnega feminizma

Vse bi se končalo rožnato, če se ne bi našli nekateri, ki Barbie, njeni sporočilnosti in načinu, kako obravnava Kena, ne bi nasprotovali. Med najglasnejšimi je britanski televizijski voditelj Piers Morgan, ki je izjavil: »Če bi posnel film, v katerem bi se norčeval iz žensk kot neuporabnih bedakov, nenehno napadal 'matriarhat' in vse, kar je feministično, me ne bi le preklicali, ampak bi me usmrtili.« Morganu pa se je pridružila tudi televizijska voditeljica Candace Owens, ki je dejala: »Medtem ko se pretvarjamo, da ženske trpijo pod patriarhatom, se dejansko dogaja, da se je toksični feminizem povzpel na vrh in dejansko zatira moške z gibanji, ki nimajo popolnoma nobenega smisla.«

Nekateri pa so se nad Barbie odzvali tudi preko omrežja Twitter ter na platformi IMDB, kjer so filmu Barbie podelili le 1 točko od 10. Podobno se je na IMDB dogajalo že ob filmih franšize Marvel, kot so Captian Marvel, She Hulk in Black Widow. Filmi, katerih protagonistka je ženska. Na proti Barbie nastrojene komentarje se je pred dnevi odzvala režiserka Greta Gerwig, ki pravi: »V filmu in okoli njega je veliko strasti. Upam, da bo povabil vse, da so del zabave in opustijo stvari, ki nam kot ženskam ali moškim ne služijo nujno. Upam, da jim ob vsej tej strasti film prinese nekaj olajšanja.«

Oba voditelja in marsikdo drug, ki se je preko katerega izmed družbenih omrežij uprl filmu Barbie, pa je več kot očitno spregledal cilj in namen ustvarjalcev filma Barbie ter navsezadnje sporočilnost Mattela, ki jo poskuša v zadnjem desetletju še kako potisniti v ospredje. Le to pa bi zaznali, če bi bolje spremljali film, saj bi prej ali slej ugotovili, da zgodba daje Kenu Ryana Goslinga prvič v 64 letih možnost, da ustvari identiteto zunaj njegovega odnosa z Barbie ter spodbuja vse spole, da so drug do drugega prijaznejši. Velika zmaga filma Barbie je namreč prav preobrazba obeh Mattelovih junakov, ki sta po težki zgodovini in ohranjanju nerealnih lepotnih standardov ponovno odkrita. Ona je vse. Ampak tudi on je vse. Ona je Barbie. On je Ken. Ne glede na barvo, obliko, velikost ...