Na evropskih cestah je lani umrlo 20.600 ljudi. Veliko, tudi zato, ker se vsi deležniki z milijardnimi vlaganji v varnostne sisteme in infrastrukturo trudijo, da bi nekega dne dosegli ultimativni cilj, vizijo 0. Ali prevedeno, da na cestah ne bi več umrl nihče. Ker se je število žrtev glede na leto poprej povečalo za tri odstotke, so zazvonili alarmi, a dejstvo je, da je to logično, saj je bilo cestnega prometa občutno več kot leta 2021, ko smo se tudi v Evropi spopadali s pandemijo koronavirusa. Povprečje v Evropski Uniji je sicer bilo 46 mrtvih na milijon prebivalcev, Slovenija pa se lahko pohvali, da je bilo umrlih še nekoliko manj, skupaj 85, kar je 25 odstotkov bolje kot leto poprej.
Leta 2018 si je sicer evropska komisija zadala cilj, da se do leta 2030 prepolovi tako število umrlih kot hudo poškodovanih, k temu pa lahko veliko prispevajo tudi avtomobili sami. Ni skrivnost, da so iz generacije v generacijo tehnološko vse bolj napredni in posledično tudi varni, kar kažejo tudi varnostni testi organizacije EuroNCAP, kjer je maksimalnih pet zvezdic postalo prej pravilo kot pa izjema. Danes na trgu ni več znamke, ki ji varnost (ob prizadevanjih za prijaznost do okolja) ni prioriteta, saj se zavedajo, da so tudi dobre ocene na trčenjih sopomenka uspešne prodaje. In prav nič drugače ni s Škodo, ki v prid varnosti uporablja najsodobnejše testne poligone in tehnologije, do katerih ima dostop tudi zato, ker je del mogočnega koncerna Volkswagen. Rezultati so zgovorni, vse nove škode, v Evropi predstavljene po letu 2008, se hvalijo z najvišjo oceno petih zvezdic, v prihodnje pa ne bo nič drugače. V prihajajočih modelih bosta tako vgrajena tudi novi sistem za daljinsko parkiranje (remote parking) in nadgrajeni sistem za zaznavanje utrujenosti voznika (driver alert). »Naše razvojne ekipe si prizadevajo za dosledno zagotavljanje, da ima prav vsako novo Škodino vozilo najvišjo stopnjo aktivne in pasivne varnosti. Ta prizadevanja tradicionalno predstavljajo enega od stebrov tehničnega razvoja. Po zaslugi vrhunskih testnih poligonov lahko simuliramo najrazličnejše scenarije trčenj in naša vozila preizkusimo pod izjemno realističnimi pogoji. To nam omogoča, da še naprej nadgrajujemo varnost naše palete modelov ne le v Evropi, temveč po vsem svetu,« pojasnjuje Johannes Neft, pri Škoda Auto odgovoren za tehnični razvoj.
Za stalen napredek pa je ob odličnih razvojnikih, ki vidijo v prihodnost, potreben tudi dober poligon, na katerem so mogoča najrazličnejša testiranja. Tako je z letom 1996 začel delovati poligon v Uhelnicah, 21. oktobra tega leta pa so opravili tudi prvo testno trčenje octavie. Do danes so ga nadgradili, tako da lahko izvajajo različne scenarije trčenj, tudi električnih vozil. Dvorana za testiranja je dolga 180 metrov, avto pa je mogoče pognati do hitrosti 120 kilometrov na uro oziroma dva s težo do 3,5 tone do 65 km/h. Ob posebnih pospeševalnikih in ovirah imajo na voljo tudi devet lutk odraslih in štiri lutke otrok, rezultate testov pa snemajo s pomočjo 20 statičnih kamer in 30 kamer, ki so del vozila. »Naš novi laboratorij testnih trčenj nam omogoča še bolj celovito in realistično simulacijo potencialnih nesreč, kar je predpogoj, da še izboljšamo visoko raven varnosti naših avtomobilov v prihodnosti. Še več, objekt izpolnjuje tudi vse tehnične zahteve za preskuse, ki vključujejo električna vozila. V prihodnjih letih bomo nadaljevali s povečevanjem zmogljivosti za preskusna trčenja,« je dejal Christian Strube, prav tako del tehničnega razvoja.
Medtem ko so elementi pasivne varnosti namenjeni zaščiti potnikov v vozilu v primeru nezgode, so aktivni varnostni sistemi zasnovani tako, da preprečujejo nevarne situacije, ki bi lahko vodile v nezgode. Škodina vozila pa kot del serijske ali dodatne opreme nudijo številne asistence, ki poskrbijo, da je vožnja bolj varna in tudi mirna. Delijo se v štiri kategorije, in sicer asistence za vožnjo, parkiranje, varnost in informiranje. »Sistem zmanjša možnost nesreče zaradi padca koncentracije ali nenamerne zapustitve pasu. Voznik lahko povozi sistem, če je potrebno in nadzoruje vozilo ročno. Deluje s pomočjo prednje kamere,« o sistemu, ki ohranja vozni pas, pravi razvojni inženir Ondrej Smetana. A pri tem zgodbe o varnostnih sistemih še ni konec. Zgodba zase je sistem, ki voznika in sopotnike pripravi na mogoče trčenje. Pri tem vedno v prid varnosti zategne varnostni pas, kar se lahko aktivira več kot 1000-krat. Vse se zgodi v milisekundah, voznika pa pripravi na nevarnost situacije in možnost nesreč. Zgodba zase pa je sistem, ki prepoznava najbolj ranljive skupine v prometu, predvsem pešce in kolesarje, in sicer do hitrosti 60 km/h. Če že pride do nesreče, se ta zgodi pri nižji hitrosti. Usedli smo se v avto, ki je vozil avtonomno, ko je opazil pešca in se mu približal, pa je sam zaviral in do nesreče ni prišlo. Sistem ni poceni, pešec, ki se približuje na posebni platfomi, stane 50.000 evrov, sistem avtonomne vožnje, ki je del vozila, prav tako stane 50 tisočakov. Asistenčna pamet omogoča, da testirajo več kot 100 scenarijev.
Tudi v prihodnosti je pričakovati, da bo asistenčnih sistemov v prid varnosti vse več. Tako bo superb nove generacije opremljen z nadgrajenim sistemom za zaznavanje utrujenosti voznika, ki zazna upad voznikove pozornosti in tako prepreči nezgode zaradi odvračanja pozornosti ali utrujenosti voznika. Avtomobilska industrija je v zadnjih letih doživela povečanje zahtev, ki se osredotočajo na jasen cilj, kako doseči maksimalno varnost na cesti. Pri Škodi pa so pripravljeni, da se hitro in ustrezno odzovejo na nove izzive ter zagotavljajo, da bodo njihove stranke uživale koristi sodobnih vozil, ki ustrezajo najvišjim varnostnim standardom.