Že takrat jo je zanimala socialna gradnja in leta 1978 so v Lahoreju po njenih načrtih dokončali prvi javni stanovanjski projekt. Leta 2000 je zaprla svoj arhitekturni biro, a se ni prenehala ukvarjati z arhitekturo. Po hudih poplavah leta 2010 je v štirih letih postavila okoli 40.000 hiš v humanitarne namene in če je prej večinoma gradila z betonom, se je tedaj povsem preusmerila v lokalno dostopne tradicionalne naravne materiale in začela uporabljati bambus in ilovico. Tako zgrajene hiše so uspešno prestale tudi poplave leta 2012 in 2013. Bambus je uporabila tudi za konstrukcijo hiš po hudem potresu v Belučistanu, prednost teh naravnih materialov pa je ne le v tem, da dobro kljubujejo naravnim katastrofam, temveč tudi, da so dostopni in poceni. Hišo je doslej zgradila za dobrih 90 evrov, a ker je njenemu dobrodelnemu skladu pošel denar, sedaj izobražuje prebivalce najrevnejših območij, da bi v prihodnje takšne hiše lahko zgradili tudi sami za precej manj denarja.
Hiše iz bambusa
Jasmin Lari se je rodila leta 1940 v Pundžabu, njen oče je vodil velike razvojne projekte, njeno navdušenje nad arhitekturo izvira iz časov njenega odraščanja. Arhitekturo je študirala na Oxfordu, a se je po koncu študija vrnila v Pakistan in v Karačiju odprla arhitekturni biro. Bila je ena od le dvanajst izšolanih arhitektov v državi in prva ženska v tem poklicu. Na gradbiščih ji sprva ni bilo enostavno, saj so gradbinci, ker je bila ženska, pogosto postavljali pod vprašaj njeno avtoriteto in znanje.
Jasmin Lari, prva arhitektka v Pakistanu, se je vrnila k tradicionalnemu načinu gradnje in začela uporabljati bambus in ilovico. Njene hiše preživijo tako poplave kot tudi potrese.
