Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila poslanka NSi Iva Dimic, obstaja utemeljen sum, da je ministrstvo za kulturo brez pravne nagrade Svetlani Makarovič izplačalo denarni del njene Prešernove nagrade, ki jo je sama leta 2000 zavrnila. Dodala je, da je zastarala tudi možnost izterjave, za katero po besedah Dimic veljal petletni zastaralni rok.
V NSi menijo, da obstaja resno tveganje, da je šlo v omenjenem primeru za oškodovanje javnih sredstev in zlorabo uradnega položaja ter da se pojavljajo znaki korupcijskih tveganj. »Postavlja se resno vprašanje, ali je ministrica za kulturo Asta Vrečko z neupravičenim izplačilom javnih sredstev Svetlani Makarovič storila kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in pravic ter oškodovanja javnih sredstev,« je še povedala poslanka NSi. Ministrstvo za kulturo je junija letos Svetlani Makarovič iz proračuna nakazalo denarni del Prešernovega nagrade v višini 8346 evrov.
NSi ob zahtevi za sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ predlaga tri sklepe, v katerih zahtevajo, da izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade preverita računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije ter da ministrstvo za kulturo naredi vse, da se sredstva, ki so bila izplačana Makarovičevi, vrnejo v državni proračun. NSi se pri svojih zahtevah sicer sklicuje na obligacijsko pravo. Nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ bo v petek ob 10. uri.
Ministrstvo zavrača navedbe NSi
Na ministrstvu za kulturo, »v celoti in ostro zavračajo navedbe predlagateljev sklica nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ«, so zapisali v odzivu za STA. »Ministrstvo za kulturo meni, da gre pri zahtevi nujnega sklica komisije DZ za nadzor javnih financ le za ustvarjanje političnih pritiskov na ministrstvo za kulturo. Namigovanja na znake korupcijskih tveganj ter namigovanje na kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja pa služijo le načrtni in zlonamerni diskreditaciji ministrice Aste Vrečko ter nabiranju političnih točk pred začetkom parlamentarnih počitnic,« so zapisali..
Pojasnili so, da na ministrstvu upoštevajo sklep Upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada iz decembra 1999, po katerem je Svetlana Makarovič prejemnica Prešernove nagrade za leto 2000. Umetnica je kot nagrajenka Prešernovega sklada tudi vodena v evidenci. »Tedanja odločitev UO Prešernovega sklada je še vedno v veljavi, saj ni bila nikoli spremenjena, predstavlja ob spremenjeni volji Svetlane Makarovič pravno podlago za izročitev Prešernove nagrade za leto 2000. Navedeni sklep UO Prešernovega sklada torej predstavlja podlago za izpolnitev obveznosti,« so povedali na ministrstvu.
Zaradi navedenega je ministrstvo na podlagi 12. člena zakona o Prešernovi nagradi, ki določa, da sredstva za dodeljevanje nagrad in delo UO zagotavlja Republika Slovenija ter da strokovna in administrativna dela za UO opravlja ministrstvo za kulturo, Svetlani Makarovič izplačalo 8346 evrov. Znesek predstavlja v evre preračunano denarno nagrado, ki je bila določena v tolarjih v zgoraj navedenem sklepu UO Prešernovega sklada. Denarna nagrada ji je bila nakazana 16. junija, nakazani znesek ne vsebuje obresti, so spomnili na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da navedbe, da naj bi Svetlana Makarovič leta 2000 sprejela le denarni del nagrade, ne držijo, saj ji denarna nagrada takrat ni bila izplačana.
Statut: Nagrajenec Prešernove nagrade prejme tako denarno nagrado kot diplomo
Odvetniška pisarna Sluga, ki zastopa umetnico Svetlano Makarovič, je že pred meseci menila, da obstaja pravna podlaga za izročitev Prešernove nagrade Makarovič. Odvetniki so se pri tem sklicevali na 207. člen obligacijskega zakonika. Odvetniki Svetlane Makarovič so marca letos v dopisu Upravnemu odboru (UO) Prešernovega sklada utemeljili, da v pravnem smislu podelitev Prešernove nagrade predstavlja enostransko izjavo volje s strani države za to pooblaščenega UO Prešernovega sklada oziroma javno obljubo nagrade lavreatu, ki prav na podlagi omenjenega člena obligacijskega zakonika veže tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti.
Prvi odstavek 207. člena obligacijskega zakonika sicer določa, da »z javnim razpisom dana obljuba nagrade tistemu, ki opravi določeno dejanje, doseže kakšen uspeh ali se znajde v določenem položaju, ali obljuba, dana pod kakšnim drugim pogojem, veže tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti«. V drugem odstavku je še zapisano, da »kdor obljubi nagrado ali vabi h kakšnemu nagradnemu tekmovanju, mora določiti rok za tekmovanje; če tega ne stori, ima vsak, ki se želi udeležiti tekmovanja, pravico zahtevati od sodišča, naj določi ustrezen rok«. V skladu 26. členom statuta Prešernovega sklada nagrajenec Prešernove nagrade prejme tako denarno nagrado kot diplomo in pisno utemeljitev.
Sprememba zakona o Prešernovi nagradi?
Predsednik UO Prešernovega sklada Jožef Muhovič je sicer po podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad menil, da bi bilo mogoče vprašanje podelitve v preteklosti zavrnjene Prešernove nagrade razrešiti na dva različna načina; s spremembo zakona o Prešernovi nagradi, s katero bi rešili vprašanje vračanja zavrnjenih nagrad na univerzalni ravni, ali pa s sprejemom posebnega zakona, lex specialis, ki bi bil sprejet samo za posamezni primer oziroma lavreata.
Makarovič je bila prejemnica Prešernove nagrade za leto 2000, a jo je v celoti zavrnila. Pred podelitvijo letošnjih Prešernovih nagrad je umetnica izrazila pričakovanje, da ji bo nagrada za življenjsko delo vrnjena. Željo je izrazila po tem, ko so se v javnosti razširile govorice o domnevnih zlorabah patra Marka Rupnika in vprašanju upravičenosti njegove Prešernove nagrade za življenjsko delo, zaradi katere je Makarovič leta 2000 Prešernovo nagrado tudi zavrnila.
Na vprašanje glede pozivov, naj pater Rupnik Prešernovo nagrado vrne, je Dimicova danes dejala, da v NSi obsojajo kakršnekoli spolne zlorabe in da bi moral pater Rupnik za svoja dejanja odgovarjati po civilnem pravu. »V NSi imamo ničelno toleranco do kakršnihkoli spolnih zlorab,« je zatrdila poslanka.
