Če bi v SD imeli kaj politične modrosti, bi pod svojo znamko združili vse na levici od Milana Kučana do Pahorja in vladali Sloveniji. Namesto tega ostaja socialna demokracija v Sloveniji šibka. Slovenija je majhna država in morala bi znati izkoristiti vsakega kapitalca. Pahorjev osebni uglednostni in socialni kapital presega tistega od večine strank. Njegova poznanstva v svetu so širša od tistih predsednika vlade in predsednika države skupaj. Ampak oba ga ignorirata. On pa nastopa naprej. Ker ni več funkcionar, si lahko privošči več, in ne manj, kot prej. Zakaj bi se skrival in umikal, ko pa bo v javnem življenju preživel večino kritikov, tako kot jih je doslej.
Nepreslišano: Dejan Verčič, profesor na FDV
Borut Pahor je izjemno priljubljen, politično prestar za volitve in biološko premlad za upokojitev. Ni vzporedni predsednik republike v senci, temveč je kar bivši predsednik na soncu. Ljudje ga imajo radi, zato ga vabijo medse, in on se na njihova vabila odziva, druži se s starimi in mladimi, ohranja pa tudi mrežo znancev po svetu. Kar dela te dni, počne zato, ker lahko – kljub zaroti esteblišmenta, ki bi se ga rad znebil in potisnil v kak zakoten kabinet. Kaj pa naj bi sicer počel pri šestdesetih letih? Sedel doma in kvačkal? Je to domet bivših predsednikov? Starizem, s katerim poskuša salonska levica končati kariero ljudskega politika, bo akterje udaril po zadnjici.
Dr. Dejan Verčič
