Dokumenti, ki so bili označeni kot strogo zaupni, so bili rezultat tajne raziskave ameriškega obrambnega ministrstva, ki naj bi leta 1967 po nalogu obrambnega ministra Roberta McNamare ugotovila, zakaj ZDA v vojni v Vietnamu niso bile uspešne, kako bi bili lahko preprečili neuspeh in kaj se je mogoče iz tega naučiti. Med 36 znanstveniki jih je bilo 6 iz svetovalne družbe RAND Corporation, med njimi je bil tudi Ellsberg. Dokumenti so vsebovali podrobnosti o ameriških strategijah v vietnamski vojni in dokazovali, kako je več ameriških vlad, še zlasti pa tista med letoma 1963 in 1966, ko je državi predsedoval Lyndon Johnson, sistematično in več let zavajalo javnost in lagalo kongresu. Denimo: Johnson je v času, ko so ameriške sile že na veliko bombardirale cilje v Laosu in Kambodži, razglašal, da ZDA ne nameravajo razširiti vojne. Tako imenovane pentagonske dokumente je leta 1971 začel objavljati New York Times, vendar je John Mitchel, tedanji pravosodni minister Nixonove vlade, časopis tožil in dosegel, da je sodišče prepovedalo nadaljnjo objavo dokumentov. Zatem jih je na prigovarjanje Ellsberga začel objavljati Washington Post, ki se je tožbam in zahtevam po prekinitvi objav upiral vse do vrhovnega sodišča, ki je naposled presodilo v prid svobodi tiska. Ellsberga so po drugi strani obtožili vohunstva in grozilo mu je kar 115 let zapora, vendar so ga zatem, ko je izbruhnila afera Watergate in se je izvedelo, da so mu nezakonito prisluškovali in da so po nalogu Nixonovega kabineta agenti tajne službe vdrli v ordinacijo Ellsbergovega psihiatra, oprostili zaradi napak v postopku.