Kot je po včerajšnjih pogajanjih pojasnil generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar, obstoječi zakon ne določa obveznosti usklajevanja plač z inflacijo in je to v celoti prepuščeno dogovoru. A je to imelo za posledico, da se plače skoraj desetletje niso usklajevale, kar je povzročilo realen padec plač v nekaterih skupinah in posledično tudi nesorazmerja med plačami.
Zato vladna stran predlaga, da bi v zakonu določili »avtomatizem« pri usklajevanju plač, je pojasnil Pogačar. Kot je dodal, predlog upošteva javnofinančne omejitve, nov način usklajevanja plač pa bi stopil v veljavo šele, ko bi v celoti zaživel nov plačni sistem, torej po prevedbi plač na novo plačno lestvico in odpravi nesorazmerij, vendar ne kasneje kot leta 2027.
Sindikati so proti
Plače bi se po vladnem predlogu avtomatično uskladile za 65 odstotkov ugotovljene inflacije, je pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. A vladni predlog za sindikate ni sprejemljiv. Po besedah vodje konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja se namreč na ta način oži polje socialnega dialoga, saj se sindikati ne bi mogli dogovarjati o višji uskladitvi, kot bi jo določili v zakonu. Do takrat, ko bi usklajevanje vpeljali v plačni sistem, pa bi »inflacija pojedla vse učinke« predvidene odprave plačnih nesorazmerij. Po Počivavškovih besedah bi takšna formula dejansko uzakonila realno padanje vrednosti plačnih razredov in bi povzročila, da bi »pravzaprav že takoj, ko bi bil dogovor podpisan, imeli določena delovna mesta z osnovno plačo nižjo od minimalne«.
Predstavili tudi predlog sprememb kolektivne pogodbe
Vladna stran je včeraj sindikatom predstavila tudi predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor. Po Pogačarjevih besedah med drugim predlaga, da bi se nekateri dodatki, ki so danes določeni v odstotku od osnovne plače, izplačevali v nominalnem znesku. To bi denimo veljalo za dodatek za delo v času epidemije, dodatek za delo ponoči ali v nedeljo in praznično delo.
Počivavšek je pojasnil, da je bilo premalo časa, da bi lahko predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor natančno preučili, kar velja tudi za predlog, da bi se nekateri dodatki po novem opredelili v nominalnem znesku. Če se bodo za to odločili, pa bo, kot je dodal, ključno, kako bo določena nominalna višina dodatka.
Sicer pa bodo glede predlaganih sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor posebno pozornost po njegovih napovedih namenili določbi, »ki opredeljuje primerljivost med plačami po posameznih stebrih«. »Razumeti je, da nekako sledi predlogu, ki ga je podala naša pogajalska skupina, seveda pa gre za dokaj zahtevno vprašanje, ki ga moramo zato natančno proučiti, se do njega opredeliti,« je še dodal.
Sta pa tako Štrukelj kot Počivavšek izpostavila, da vladna stran še vedno ni dala jasnega odgovora, ali je tudi predlog prenove splošnih kriterijev za odmero letnega dopusta del celote, in brez dogovora o tem vprašanju, kot se je izrazil Štrukelj, »celotna kompozicija plačnega sistema pade v vodo«.
