Gre za nostalgijo po Jugoslaviji, saj sem rojen še v tistih časih. Bil je moj prvi avto. Danes imam yuga kot nekakšen hobi, zdaj, ko so otroci odrasli, imam čas, da se z njim vozim.
Za tiste čase je bil to družinski avto?Seveda. Je pa res, da pretirane izbire nismo imeli, mogoče golfa, stoenko in katrco. Spominjam se, da sem tedanje dekle brez težav peljal na Krk, sedaj pa se podobne poti malce bojim.
Primerjati yuga z današnjimi avti je skorajda nemogoče, mar ne?Vožnja je seveda nekaj posebnega. Volan nima pomoči serva, šipe se ročno spustijo s težavo, a za tiste čase je bilo to odlično. Pa saj se zdi skorajda neverjetno, da se je družina z yugom odpravila na dopust. Včasih seveda nismo imeli toliko stvari, zato smo bili pri prtljagi veliko bolj racionalni.
Vas je kdaj pustil na cedilu?To pa ne. Le enkrat se mi je zgodilo pri mojem prvem yugu, da se je dekle pripelo z varnostnim pasom, potem pa se pasu ni dal odpeti. Tedaj so mi prijatelji v šali dejali, da sem to storil nalašč, da mi ne bi ušla.
Na kaj morajo biti lastniki pozorni?Skrbeti morajo za avto, kot se to spodobi. Gledati, poslušati in čutiti ga. Je živa stvar. Ko se pojavi kakšen čudni zvok, zmeraj preverim, kaj je krivo. Seveda pa smo si ljudje različni, nekateri so brezbrižni.
Yugo je bil kar dinamičen avto, kako hitro si ga upate peljati?120 kilometrov na uro, več ne. Pri višji hitrosti vse rožlja, sploh zato, ker imam prtljažnik na strehi. Občutek je, kot da boš poletel.
Ste se kdaj med vožnjo zavedali, da ne gre za ravno varen avto?Večkrat se na to spomnim. Imam tudi slike nesreč pred očmi in dobro vem, kako se lahko avto razcefra. Zato pa vozimo počasneje in zmerno.
Kakšno je stanje na trgu, je ohranjenega mogoče dobiti za razumen denar?Na trgu je ponudba vse mogoča, zato je treba avto dobro pogledati in se nanj vsaj malce spoznati, da se kupi original. Nekaterim yugo nič ne pomeni in ga prodajajo tudi za tisočaka, nekdo, ki mu veliko pomeni, pa lahko zahteva tudi tri tisočake.
Se spomnite kakšne anekdote?Vselej, ko grem na bencinsko črpalko, sem dober za pol ure, saj ljudje začnejo komentirati v smislu, da so tudi sami takšen avto imeli in pripovedujejo, kaj vse se jim je na poti zgodilo. Neki možakar je tako zaupal, da je šel z yugom 45 celo v London.