Samozavest je v športu lahko pozitivna stvar, lahko pa privede do prepotentnosti, ki je na koncu marsikdaj vzrok za poraz. Čeprav je Miami v finalu vzhodne konference že vodil s 3:0 v zmagah, je Boston izsilil sedmo tekmo. Zdelo se je, da bodo Kelti spisali zgodovino, saj v končnici najmočnejše lige na svetu še nikomur ni uspelo preobrniti serije po zaostanku z 0:3. Ob tem je bil občutek, da je kljub vsemu Miami preveč optimističen oziroma, kot smo že omenili, celo prepotenten. Po sedmi tekmi so imeli namreč iz Bostona rezerviran let v Denver, kjer bo v noči na petek prva tekma finala, in ne nazaj v Miami. Očitno pa Jimmy Butler in soigralci niso prestopili tanke meje in so še ohranili zdravo mero samozavesti, saj so na odločilni tekmi ugnali Boston s 103:84. S tem so postali druga ekipa po New Yorku leta 1999, ki ji je kot osmouvrščeni po rednem delu uspelo priti v veliki finale.

»Ugotoviti moramo, kako igrati konstantno dobro. Imamo dovolj dobro ekipo, ki gre lahko do konca. Prepričan sem, da bomo rešili, kar moramo, in da bomo prihodnje leto v enaki situaciji, le da nam bo takrat uspelo,« je po izpadu v finalu vzhodne konference s 4:3 v zmagah proti Bostonu lani govoril Jimmy Butler. Njegove besede so se izkazale za preroške: pred letom dni je na sedmi tekmi zgrešil met za tri, ki bi Miami popeljal v finale, letos pa je z izjemnimi predstavami poskrbel, da se s soigralci niso v zgodovino zapisali kot prvo moštvo, ki bi v končnici zapravilo vodstvo s 3:0 v zmagah.

»Ne vem, kako, a uspelo nam bo. To bodo najdaljše ure našega življenja. Če bi nas vprašali, bi takoj igrali sedmo tekmo,« je po porazu na šesti tekmi govoril trener Miamija Erik Spoelstra, ki je pri Vročici že vse od leta 1995. Svojo pot v klubu je začel kot video koordinator, se počasi vzpenjal v hierarhiji in si leta 2008 prislužil zaupanje predsednika Pata Rileyja, ki je takrat končal trenersko kariero. Do danes je Spoelstra zbral 812 zmag, dvakrat osvojil naslov prvaka in trikrat klonil v finalu. Velja za enega največjih strokovnjakov v najmočnejši košarkarski ligi na svetu, z njim pa je odlično sodeloval tudi slovenski košarkar Goran Dragić. Skoraj neverjeten pa se zdi podatek, da ga v bogati trenerski karieri še nikdar niso izbrali za trenerja leta.

Miami je na odločilni tekmi gospodaril vseh 48 minut, imel pa tudi nekaj športne sreče, saj si je ob prvi akciji na tekmi gleženj grdo zvil prvi zvezdnik Bostona Jayson Tatum, ki je nato vidno šepal celoten obračun. Najboljši strelec Miamija je bil z 28 točkami Jimmy Butler, 26 jih je dodal Caleb Martin, 12 pa Bam Adebayo. »Vem, zakaj sta me Riley in Spoelstra hotela v Miamiju. Želela sta igralca na najvišji kakovostni ravni, ki bo zagotavljal boj za naslov prvaka. Z igralci, ki so jih dodali okoli mene, imamo to možnost. Vem, kako trdo delamo, zato niti za trenutek ne dvomim, da gremo lahko do konca. Nihče se še ni zadovoljil s prebojem v finale. Naredili nismo še nič. Ne igramo zato, da bi bili prvi na Vzhodu, temveč da bi postali prvaki lige NBA,« je Denver posvaril Jimmy Butler. Prvega zvezdnika moštva je pohvalil tudi trener Spoelstra. »Z besedami se ne da opisati, koliko samozavesti Jimmy vcepi soigralcem. Je unikat. Tako tekmovalnega igralca ne srečaš pogosto. Včasih ni lahko biti njegov soigralec, a tudi mi kot organizacija nismo za vsakogar.«