Najprej o boleznih sodobnega časa, med katere so po poročanju Slovenskih novic psihiatri iz ZDA uvrstili selfitis, kot se po novem reče motnji pretiranega objavljanja selfijev oziroma sebkov, kot naj bi se temu načinu umetniškega izražanja reklo v domačem jeziku. Selfitis je definiran kot obsesivno-kompulzivna motnja, pri kateri gre za to, da ustvarjate selfije in jih nato objavljate na družbenih platformah, s čimer si dvigate samozavest in polnite vrzel v intimnosti. Poznali naj bi celo več vrst selfitisa. »Mejni selfitis – gre za obliko, pri kateri vsaj trikrat na dan ustvarite selfi, a ga ne objavite na spletu, akutni selfitis – vsaj trikrat na dan ustvarite selfi in ga tudi objavite na spletu in kronični selfitis – pri tej obliki ustvarite več kot šest selfijev in jih objavite na družbenih omrežjih,« se glasi povzetek opisa simptomov novega bolezenskega pojava.
Morda bi si eksperti za preučevanje odklonov od normalnega izmislili kakšno novo obolenje, če bi slišali za primer, ki se je pretekli teden zgodil v Prekmurju, o čemer je poročal portal Sobotainfo z naslovom »Na praznovanju rojstnega dne v gostilni Žabjek je slavljenec med goste zmetal 600.000 evrov«. Sodeč po izpričanem je dobri stric iz Kanade Ferdinand Godina iz Dolnje Bistrice, ki se je pri 24 letih odpravil s trebuhom za kruhom v Kanado in tam delal kot varilec in inštalater centralnega ogrevanja, upokojil pa se je leta 2006 kot hišni vzdrževalec in nepremičninski magnat, med goste razdelil 600.000 evrov. In to na praznovanju lastnega 80. rojstnega dne. »To je bilo nekaj neverjetnega. Ko so bankovci začeli leteti po zraku, smo samo opazovali. Sprva smo mislili, da gre za papir, smeti. Po uvodni zmedenosti smo počasi ugotovili, da je Ferdinand v zrak dejansko vrgel velike količine denarja, bilo je kot iz filma,« se je za medije izpovedal eden izmed gostov.
Navijaški kiks
Veliko bolj asketsko, a nič manj filmsko je dneve po domovini preživljal še en junak na začasnem delu v tujini Luka Dončić. »Zvenelo je kot šala, kot zapoznela prvoaprilska potegavščina. Luka Dončić, ki je bil pred dnevi še četrtič zapored izbran v najboljšo peterko lige NBA, na trgu v Velikih Laščah prodaja sir. Tudi ko so po spletu zakrožile fotografije, je bilo težko verjeti,« se glasi sestavek v reviji Lady skupaj s priloženo fotografijo, da je vse čisto res. So pa obrazložili, da je malo za šalo, malo zares Luka delal družbo dobremu prijatelju z ekološke kmetije Kocjančič in mu priskočil na pomoč pri prodaji mlečnih izdelkov. Kot so še zapisali pričevalci, ni manjkalo radovednežev in seveda obolelih za takšno ali drugačno različico selfitisa, natakarica v zadružnem bifeju pa je bila nagrajena še z avtogramom.
Še enega slovenskega košarkarskega rekorderja smo dobili prejšnji teden. Sašo Filipovski, ki kot trener službuje pri nemškem prvoligašu Würzburgu, je bil one dni med navijači domačega kluba deležen prav posebnega sprejema, potem ko je klubu pomagal do obstanka v prvi ligi. Po poročanju Slovenskih novic so se mu za izjemen dosežek iz srca zahvalili s transparentom v izvirniku s sloganom »Du geile Sau«, ki pa so ga precej nespretno prevedli v slovenščino z Googlovim prevajalnikom v »Filipovski, ti pohoten prašič«. Kot so obrazložili avtorji presunljive novice, je do neljube napake prišlo, ker beseda geil v nemščini pomeni nekakšno pohvalo v smislu noro dober, medtem ko beseda Sau pomeni prašiča (svinjo), ki v Nemčiji predstavlja simbol sreče in ga ob praznikih v obliki kipcev in podobnega podarjajo drugim. Da so navijači, ki so razobesili napis pred menda vidno osuplim Filipovskim skupaj z ženo, ki ga je po sklenitvi pogodbe za dodatne tri sezone prišla ravno takrat podpret v Nemčijo, res brcnili v temo, menda dokazuje tudi dejstvo, da je Filipovski zaprisežen vegan. »Rad pravim, da sem najdebelejši vegan na svetu. Tukaj je res veliko možnosti za vegetarijance in vegane. Odlične restavracije, bogata ponudba, tudi doma žena odlično kuha. Tukaj je res kraljestvo klobas, hrenovk in piva. Rekel bi, da je vsa Nemčija po mojem mnenju dežela mesa in mesnih izdelkov, okolica Würzburga pa je znana tudi po pridelavi vina. Za moj okus je malo kislo, vendar je dobro,« pa je mesno nastrojeni navijaški kiks komentiral sam »geile Sau.«
Rebeka Dremelj si je čestitala za 25 let na glasbeni sceni
Izven okvirov normalnosti se je znašel tudi član jate slovenskih orlov Žiga Jelar, ki je februarja izdal samostojni glasbeni album, kmalu pa ga čaka nov izziv, in sicer samostojni koncert, ki ga je poimenoval kar »druga Planica.« Kot je povedal za časnik Svet 24, ga marsikdo sprašuje, kako je mogoče, da ob uspešni karieri v skokih obenem gradi še vzporedno kariero na odrih. A se ne da. »Meni se ne zdi nič spornega, če je vrhunski športnik obenem tudi uspešen glasbenik. Skoki so prioriteta. Z glasbo se bom lahko ukvarjal še zelo dolgo, pri športu pa leta tečejo, jaz pa si želim v smučarskih skokih pustiti pečat,« je razložil bralni skupnosti pred koncertnim krstom.
Kako je v karavani smučarskih skakalcev, Žiga nedvomno že ve, kako je na slovenski glasbeni sceni, pa bo še spoznal. Da bo bolje pripravljen, mu priporočamo, da prebere analizo, ki jo je o glasbenoizrazni umetniški srenji, ki polni odre širom po državi, za spletni Žurnal 24 predstavila zvezdnica prve kategorije Rebeka Dremelj. »Jaz bi sama sebi rada čestitala za 25 let na slovenski sceni, ker to, kar je videti navzven, je daleč od tega, kar je dejansko res. Toliko je enega odrekanja, dela in požiranja takšnih in drugačnih nepotrebnih komentarjev. Toliko enih neprespanih noči in bolečine, a konec koncev tudi ogromno enega veselja,« je o trpljenju in radosti razglabljala Dremljeva. Nedvomno bi si moral Žiga, če želi preživeti na poti odrekanja do veselja, zapisati za uho še napotek staroste glasbene umetnostiGinannija Rijavca, ki se je prav tako kot Rebeka v reviji Lady poglobil v samo srčiko slovenskega ustvarjalnega zanosa. »Delam skladbe, ki imajo zapomljiv refren, da si pesem lahko tudi prepevaš. Mladim ustvarjalcem to danes manjka, zato sem trdno prepričan, da nobena moderna skladba nima možnosti, da bi postala zimzelena. Slovenci nimamo več hitov, medtem ko imajo pesmi z Balkana refren, se dajo zapeti, so zapomljive in zaradi tega jih imajo ljudje radi. In zato se tudi jaz trudim, da delam pesmi z zapomljivim refrenom,« se je o zimzeleni zapomljivosti razgovoril Rijavec.