Kot je dejal za STA, bo po načrtih ta teden tožbo vložil na delovno sodišče, ki bo odločalo o razliki v plači in obrestih, vložil pa bo tudi odškodninsko tožbo za razžalitev dobrega imena in časti oz. ugleda. O tem mora obvestiti državno odvetništvo, s katerim se lahko pred začetkom postopkov na sodiščih poravna.
»Denarna nadomestila ne morejo popraviti povzročene moralne škode, povzročitelji pa zanje z ničemer ne odgovarjajo,« je poudaril Oražem, ki je po razrešitvi v skladu z internimi pravili zavoda in ker se mu dodeljeni mandat še ni iztekel, ostal zaposlen v tej ustanovi in je vodja krajevne enote zavoda za gozdove v Postojni.
Oražem je zavod za gozdove vodil od decembra 2013, od tega sprva eno leto kot v. d. direktorja, leta 2018 pa je dobil nov štiriletni mandat. Vlada ga je z mesta direktorja razrešila na dopisni seji sredi septembra 2020 na predlog takratne ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec.
Ta je med očitki navedla moteno financiranje lovišč s posebnim namenom, njihov nezadovoljiv sanacijski načrt in sporno ravnanje v zasebnem podjetju, omenjali pa so se tudi očitki glede zlorabe položaja, nezakonitega izplačevanja povečanih obsegov dela in nadurnega dela in spornega zaposlovanja. Oražem je že takrat vse očitke zavrnil.
»Zaradi dolžnega ukrepanja proti hudim nepravilnostim v loviščih s posebnim namenom so se poleti 2020 v takrat vladajoči stranki naklonjenih medijih sistematsko objavljale laži v zvezi z zavodom in takratnim direktorjem,« je navedel ob objavi novice o sodbi upravnega sodišča.
Od sredine lanskega septembra je direktor zavoda za gozdove Gregor Danev. Izbrali so ga na podlagi razpisa, ki ga je kmetijsko ministrstvo objavilo konec julija 2022. Kot je povedal Oražem, se je na razpis prijavil, a da so njegovo prijavo po besedah vodje razpisa pomotoma vrgli v koš.
