Menimo, da prezasedenosti avtocest ne bo rešilo njihovo širjenje, saj gradnja novih cest prometa ne zmanjšuje, pač pa dodajanje voznih pasov število vozil zgolj povečuje. Nove ceste so zgolj začasna, kratkotrajna rešitev, ki se z novimi uporabniki kmalu pokaže za neuspešno. Na to je v preteklosti opozoril tudi nekdanji profesor prometnega načrtovanja na Dunajski tehnični univerzi Dr. Knoflacher, ki pravi: »Prometni zastoji se ustvarjajo. Prometni zastoji nastajajo s ponudbo. S širitvijo ceste ne razbremenimo prometa, temveč ga nasprotno generiramo še več.« Tudi Norveški inštitut za prometno ekonomijo - Transportokonomisk institutt je v svoji raziskavi preučil učinke razvoja cest v dveh norveških mestih, Alesundu (predor Blindheim) in Oslu (južni koridor). Ugotovili so, da je bilo zaradi teh dveh projektov na cestah več avtomobilov in prav toliko prometnih zastojev.
Treba je razmišljati v smeri, kako voznike avtomobilov preusmeriti na uporabo javnega potniškega prometa, sploh tiste, ki jim je ta že dostopen, za druge pa iskati rešitve, kako dostopnost omogočiti tudi njim.
Direktor Zbornice gradbeništva in industrija gradbenega materiala Gregor Ficko je v svoji izjavi povedal: »Država tišči glavo v pesek, saj pristojni menijo, da je širitev avtocest nepotreben strošek. A ni tako. Poglejmo samo v tujino, na primer v Avstrijo ali Nemčijo, kjer so šestpasovnice standard. Na območju velikih mest imajo celo osempasovnice, pri čemer imajo od nas občutno bolj razvito železniško omrežje. Dokler bomo imeli avtoceste, kot jih pač imamo, problema ne bomo odpravili.« Res je, da so tovrstne šestpasovnice standard Nemčije, a treba je poudariti, da so te zgrajene okoli milijonskih mest, ki pa jih v Sloveniji nimamo. Nesmiselno je primerjati prometno ureditev države s skoraj 90 milijonov prebivalcev s Slovenijo z dvema milijonoma.
Širitve cest so najdražji in skrajni ukrep reševanja prometnih zastojev. Legitimen bi postal šele, ko se predhodno naslovi finančno, okoljsko, družbeno in zdravstveno bolj sprejemljive ukrepe – prostorski razvoj, ki prebivalcem omogoča zadovoljevanje poslovne, zdravstvene, kulturne, verske, znanstvene, športne in turistične potrebe v kar največji meri v lokalnem okolju; učinkovit, cenovno ugoden in potniku dostopen javni potniški promet na regionalni in lokalni ravni; pametno upravljanje prometnih tokov na obstoječi infrastrukturi (prilagajanje števila voznih pasov glede na smer prometne obremenitve) itd. Problematiko je treba naslavljati tudi z iskrenim pogovorom, da Slovenija v zadnjih letnih ni vlagala v železniške povezave.
Dijana Čatakovic, Cipra Slovenija, Društvo za varstvo Alp in koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko