Predlog so podprli tudi v NSi. Poslanec NSi Aleksander Reberšek je povedal, da je cilj zakona odprava diskriminacije mladih, saj bi bili lahko upravičeni do hkratnega prejemanja tako državne kot Zoisove štipendije. »Vendar se je koalicija odločila, da zakona ne podpre, ker prihaja iz opozicije, hkrati pa je predložila svoj predlog z enakim namenom, da se omogoči hkratno prejemanje državne in Zoisove štipendije,« je dejal. Dodal je, da v NSi podpirajo dvig štipendij za deficitarne poklice na 150 evrov. Te štipendije sicer znašajo 118 evrov.
Poslanec SD Damijan Zrim je povedal, da predlogu novele zakona o štipendiranju na matičnem delovnem telesu niso nasprotovali iz vsebinskih razlogov. Strinjali so se s predlagano spremembo zakona, ki bi ukinila izključevanje pravice do omenjenih štipendij. »Težava je nastala, ker predlaganega zakona ni mogoče ustrezno popraviti z amandmaji, saj ne vsebuje vseh potrebnih členov trenutno veljavnega zakona, ki bi jih bilo treba prav tako spremeniti,« je pojasnil.
Zato so koalicijske poslanske skupine po besedah Mihe Kordiša (Levica) pristopile k svoji novelaciji zakona z namenom, da možnost združevanja državnih in Zoisovih štipendij dejansko tudi zagotovijo. Študenti, ki prihajajo iz depriviligiranih okolij, hkrati pa beležijo nadpovprečne rezultate, bodo tako lahko hkrati prejemali državno in Zoisovo štipendijo takoj, saj bi zakon v veljavo stopil s šolskim letom 2023/2024.
S predlogom novele zakona koalicijski partnerji izpolnjujejo eno izmed obljub, zapisanih tudi v koalicijski pogodbi, je izpostavila poslanka Svobode Sara Žibrat. »Predlagatelj v opozicijski noveli namreč ni preprečil možnosti, da bi štipendisti po obeh štipendijah dobivali dodatek za bivanje ali za posebne potrebe,« je dejala. Upravičenost do dvojnega dodatka pa po njenih besedah ni v skladu z načelom enakosti pred zakonom, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba.
»Tudi konstruktivna opozicija pripomore, da po enem letu tudi vladna koalicija Roberta Goloba začne končno delati, delati za dobrobit mladih,« pa je dogajanje povzel poslanec SDS Andrej Hoivik in se zahvalil za konstruktiven dialog, ko so odprli razpravo o štipendijah. A je hkrati pozval, da v prihodnje tudi naslovijo pomembno vprašanje o deficitarnih poklicih.
Opozicijski predlog je namreč predlagal tudi 50-odstotno zvišanje štipendije za deficitarne poklice, ki se glede na namen delno prekriva s kadrovskimi štipendijami. V največji parlamentarni stranki Svoboda so sicer mnenja, da je treba pred sprejetjem odločitev v zvezi zagotavljanjem deficitarnega kadra opraviti širšo razpravo o prenovi štipendijske politike.