V nedeljo bodo v Grčiji parlamentarne volitve. Že po tragični železniški nesreči konec februarja se je nakazovalo, da bo desnosredinska Nova demokracija premierja Kiriakosa Micotakisa težko sestavila vlado, čeprav bo verjetno ostala najmočnejša stranka. Leta je 2019 dobila 40 odstotkov glasov, v zadnjih anketah je pri 35 odstotkih.
Medtem se leva Siriza Aleksisa Ciprasa, ki je vladala v dramatičnem obdobju dolžniške krize v letih 2015–2019, bliža 30-odstotni podpori. Morda bi ji lahko uspelo sestaviti koalicijsko vlado s socialisti (PASOK) in stranko MeRa25 Janisa Varufakisa. Slednji bo s stranko verjetno presegel triodstotni prag za vstop v parlament, čeprav je leta 2015 kot finančni minister vztrajal pri izstopu iz evra, kar bi lahko še za tretjino znižalo že tako nizek življenjski standard Grkov.
Zakaj se Micotakisu mudi na volitve?
Ni sicer povsem izključeno, da ne bo Nova demokracija pokušala sestaviti vlade s socialisti, kjer sicer zavračajo Micotakisa zaradi vseh škandalov, predvsem pa prisluškovalnega, saj je bil tarča tudi voditelj socialistov Nikos Androulakis. Lahko pa se zgodi, da sploh ne bo mogoče sestaviti vlade in bodo julija nove volitve.
V nedeljo bo namreč izjemoma veljal nov volilni sistem. Nova demokracija je imela zadnja štiri leta 158 poslancev v 300-članskem parlamentu zaradi bonusa 50 poslancev, ki pripada zmagovalni stranki. Zaradi spremembe volilnega sistema na nedeljskih volitvah tega bonusa ne bo. Odpravo bonusa je leta 2016 izglasovala tedaj vladajoča Siriza, a brez dvotretjinske večine, zato volilni zakon ni obveljal že na naslednjih volitvah leta 2019, ampak šele sedaj.
A novi volilni zakon bo veljal le tokrat. Nova Demokracija je namreč leta 2020 ponovno uvedla bonus, sicer malce drugačnega, a spet ni bilo dvotretjinske večine, zaradi česar po pravilih spet ne velja na prvih naslednjih volitvah. Če po nedeljskih volitvah v parlamentu ne bo mogoče oblikovati vladne večine, kar je zelo mogoče, bodo naslednje volitve že julija. In takrat bi imela Nova demokracija, če osvoji največ glasov, več možnosti kot to nedeljo, da dobi absolutno večino, saj bi ji volilni zakon iz leta 2020 spet prinesel okoli 50 dodatnih poslancev.
Opravičilo po tragičnem trčenju
Vladajoči stranki je zelo škodovalo nekaj dogodkov in škandalov. Največji je omenjeni prisluškovalni, ko je tajna služba poleg voditelju socialistov prisluškovala tudi visokim uradnikom in novinarjem. Micotakis je neprepričljivo zanikal, da bi o tem kar koli vedel.
Posebno tragično je bilo konec februarja čelno trčenje vlakov, ki sta z največjo hitrostjo drvela drug proti drugemu. Med 57 mrtvimi so bili večinoma študentje. Do nesreče je prišlo kljub številnim opozorilom in svarilom o zanemarjanju varnosti na železnicah. Micotakis je naprej dejal, da gre za človeško napako, čemur so sledili množični protesti. Zatem se je opravičil in priznal odgovornost vlade.
Gospodarstvo iz krize, a Grkom je težko
V času sedanje Micotakisove vlade se je Grčija kot država po desetletju hude dolžniške krize izvlekla iz gospodarske krize. Vlada privablja tuje investicije tudi z nizkimi davki in privatizacijo. Brezposelnost je – kot drugod v Evropi – padla, povečal se je BDP. A večina Grkov še vedno živi veliko slabše kot pred letom 2008. »Upam, da bodo moja naslednja leta na čelu vlade čas hitre gospodarske rasti, ki pa mora zmanjšati neenakost in omogočiti večje osredotočenje na ranljive skupine,« je nedavno dejal Micotakis za agencijo Reuters. V iztekajočem se mandatu je sicer že povečal pokojnine, minimalno plačo pa za petino, na 780 evrov. Vse plače namerava do leta 2027 povečati za četrtino. »Vem, da so plače še vedno slabe in da Grki težko živijo,« pravi. Tako hoče povečati prihodke od turizma z 18 na 30 milijard evrov, tudi s tem, da bi več tujih gostov prihajalo zunaj glavne sezone, med oktobrom in majem.
Siriza obljublja takojšnje povečanje minimalne plače na 880 evrov, dvig plač v javnem sektorju za 10 odstotkov in pokojnin za 7,5 odstotka.
