»Z našega vidika smo recimo nekje srednje zadovoljni, z nekaterimi stvarmi v predlogu smo, z nekaterimi pa ne,« je o predlogu komisije povedal Klemen Boštjančič po današnjem zasedanju finančnih ministrov EU, ki se bodo tej temi posvetili na junijskem zasedanju. Številne določbe na ministrstvu še preučujejo, je dodal.
Slovenija podpira to, da gredo pravila bolj v smeri spremljanja gibanja dolga in stran od strukturnega primanjkljaja, predvsem zato, ker je zadnjega zelo težko meriti in so tudi glede na metodologijo rezultati lahko zelo različni, je pojasnil. Težko pa je imeti tudi enotno metodologijo glede zadolženosti, saj so razlike med posameznimi državami velike. »Glede tega nam osnovni predlog Evropske komisije ni najbolj všeč,« je poudaril Boštjančič.
V pogajanjih med članicami bo tako Slovenija zagovarjala stališče, da je treba pot zmanjševanja dolga prilagoditi vsaki državi posebej. Vendar pa se ob tem postavlja vprašanje, kako bo komisija spremljala posamezno državo. Pri tem se Slovenija boji, da bi Evropska komisija moč kazala predvsem na malih članicah. Zavzemali se bodo, da do tega ne bo prišlo.
Minister je pojasnil, da to ni bila tema tokratnega zasedanja, pričakuje pa zelo pestro razpravo na junijskem srečanju ministrov. »Ena stvar, ki je popolnoma jasna in jo tudi vsi ministri tudi na bilateralnih sestankih povedo, je, da je bistveno, da do te spremembe pravil dejansko pride,« je še poudaril Boštjančič.
Evropska komisija je predlog reforme javnofinančnih pravil predstavila konec aprila. Glavni namen je okrepiti vzdržnost javnega dolga ter spodbujati trajnostno in vključujočo rast v vseh članicah prek reform in investicij. Z njo pa želijo tudi poenostaviti pravila. V skladu s predlogom komisije bi imele države večjo vlogo pri določanju javnofinančnih politik, kar bi moralo voditi tudi k večjemu upoštevanju, so ob predstavitvi poudarili v Bruslju.
