Podlaga za plačilo vseh opravljenih storitev, tudi nad programom, je bil julija lani sprejet interventni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Ministrstvo za zdravje je s tem ukrepom poleg povečanja dostopnosti do storitev želelo preveriti tudi zmogljivosti slovenskega zdravstvenega sistema.
Direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu na ministrstvu Aleš Šabeder je danes predstavil nekaj podatkov iz poročila. Kot je dejal, je bilo v obdobju od septembra 2022 do marca 2023 izključno za dodatne zdravstvene storitve izplačanih dodatnih skoraj 111 milijonov evrov sredstev. Javne zdravstvene ustanove so opravile dodatne storitve v višini 69,6 milijona evrov ali 63 odstotkov izplačanih sredstev, koncesionarji pa v višini 41,2 milijona evrov oz. 37 odstotkov izplačanih sredstev.
Izvajalci opravljali tiste storitve, ki so ekonomsko bolje nagrajene
Bolnišnice so opravile 9317 dodatnih zdravstvenih storitev glede na plan 2022, med njimi prevladuje Ortopedska bolnišnica Valdoltra. Univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor sta skupaj opravila 9794 dodatnih storitev, koncesionarji pa dodatnih 17.837 glede na plan 2022, še kaže poročilo.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zadovoljen, da se čakalne dobe niso ekstremno povečale in ostajajo približno na isti ravni ter da trend v letošnjem letu nakazuje, da bi se do jeseni znale zmanjšati. Kot je ugotavljal, so veliki javni zdravstveni zavodi namreč potrebovali tri, štiri mesece, da so začeli delati bolj intenzivno, kar da bi moralo odražati tudi stanje v letošnjem prvem trimesečju.
Komentiral je tudi nekatere pomisleke o negativnih učinkih takega ukrepa. »Ko smo za izvajanje zdravstvenih storitev odprli popolnoma vse, so izvajalci opravljali tiste storitve, ki so ekonomsko bolje nagrajene, kar seveda ni prav,« je poudaril.
Vida Čadonič Špelič: Problem je v organizaciji dela
Poslanka SDS Jelka Godec s poročilom ni bila zadovoljna. Po njeni oceni so podatki pomanjkljivi, neprimerljivi in nerazumljivi. Kritična je bila tudi do ministrstva, da so jim poročilo poslali tik pred zdajci in se poslanci zato niso utegnili pripraviti za razpravo. Šabedru je še očitala, da je danes predstavil drugačne podatke, kot so bili poslancem poslani v gradivu. Šabeder pa ji je odgovoril, da je danes predstavitev poročila samo grafično podkrepil.
Po mnenju poslanke NSi Vide Čadonič Špelič več denarja v zdravstvu ne bo rešilo zdravstvene situacije in ne bo toliko skrajšalo čakalnih vrst, kot bi si želeli oziroma bi bilo primerno. »Problem je v organizaciji dela. Vključiti bo treba vse kapacitete v zdravstvu, da bomo lahko rekli, da ta država zagotavlja zdravstveni sistem ljudem, kot si ga dejansko zaslužijo in kot ga plačujejo,« je sklenila.
Bojana Muršič: Nismo dosegli cilja, ki smo si ga zadali
Poslanki SD Bojani Muršič je bil pristop plačila vseh opravljenih storitev na prvi pogled zelo všeč. »Ampak sedaj ob vseh teh podatkih ugotavljam, da le nismo dosegli cilja, ki smo si ga zadali, in sicer skrajšanja čakalnih dob in izboljšanja zdravstvenega sistema,« je dejala. Meni, da pri zakonu manjka »ciljanost namenjanja teh sredstev«. Pozvala je k razmisleku o čim prejšnji spremembi zakona, tako da bi prioritetizirali nujnejše zdravstvene storitve.
