Nekaj manj kot dve tretjini namakane površine, 64 odstotkov, so bili njive in vrtovi. Preostanek so v 14 odstotkih predstavljali rastlinjaki, travniki in vinogradi, v 12 odstotkih sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, v šestih odstotkih zemljišča, ki spadajo med športna igrišča, štiri odstotke namakanih površin pa so predstavljala smučišča. V kategorijo namakanja namreč vključujejo tudi umetno zasneževanje.
Večina vode za namakanje, natančneje 75 odstotkov, je bila po podatkih statističnega urada pridobljena iz površinskih voda, od tega 53 odstotkov iz tekočih voda, 21 odstotkov iz zbiralnikov oziroma akumulacije, 18,8 odstotka iz javnega vodovoda in iz drugih virov ter 0,2 odstotka iz naravnih jezer. Preostalih 25 odstotkov vode, porabljene za namakanje, je prišlo iz podtalnice.
V primerjavi z 2021 je bilo lani za namakanje iz površinskih voda porabljenih 2,6 milijona kubičnih metrov ali za 23 odstotkov več vode, medtem ko je bilo iz podzemnih vodnih virov porabljene 0,8 milijona kubičnih metrov vode ali za 25 odstotkov več.
Iz povodja Donave, ki ga napaja večina slovenskih vodotokov, je bilo za namakanje porabljenih tri milijone kubičnih metrov vode, kar znaša 87 odstotkov vse za namakanje porabljene vode, medtem ko je bilo iz povodja Jadranskega morja za namakanje porabljenih 0,4 milijona kubičnih metrov vode oziroma 12,7 odstotka vse za ta namen porabljene vode.
V primerjavi z letom prej je bilo lani iz povodja Jadranskega morja za namakanje porabljene 60 odstotkov manj vode, kar je bilo posledica sanacije večjega namakalnega sistema, najverjetneje tistega v Vipavski dolini, iz povodja Donave pa je bilo porabljenih 81 odstotkov več vode zaradi večjega namakanja ob suši.
