V dveh ločenih poročilih poslanci pozivajo Srbijo in Kosovo, naj sodelujeta v dialogu pod okriljem EU ter nemudoma zagotovita celovit in pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji odnosov, ki bo temeljil na načelu vzajemnega priznavanja. Poudarili so, da je normalizacija odnosov prednostna naloga in predpogoj za pristop teh dveh držav k uniji, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Glede Srbije so ob tem poudarili, da bi morala pristopna pogajanja napredovati samo, če bi upoštevala sankcije proti Rusiji, uvedene zaradi agresije na Ukrajino. Doseči pa bi morala tudi znaten napredek pri reformah, povezanih z EU. Pri tem so izpostavili napredek na področju pravne države in temeljnih pravic, delovanja demokratičnih institucij ter zavezanosti skupnim evropskim pravicam in vrednotam.
V poročilu o Srbiji so izrazili zaskrbljenost zaradi zmanjšanja javne podpore članstvu v EU v Srbiji. To je po njihovem mnenju posledica dolgotrajnega širjenja politične retorike, ki je usmerjena proti EU oziroma je proruska, prek medijev pod vladnim nadzorom in vladnih uradnikov.
Evropski poslanci želijo, da EU ponovno preuči obseg svoje finančne pomoči Srbiji, če se bo podpora protidemokratični politiki nadaljevala. Evropsko komisijo so pozvali, naj zagotovi, da bodo vsi odhodki EU popolnoma v skladu z njenimi strateškimi cilji in interesi EU.
V poročilu o Kosovu pa so pozdravili prošnjo te države za članstvo in sklenitev dolgo pričakovanega sporazuma o vizumski liberalizaciji, ki bo predvidoma začela veljati 1. januarja 2024.
Izpostavili so dosežke Kosova pri reformah, povezanih z EU, kot sta boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Hitrost pristopnega procesa bo odvisna od napredka na področjih pravne države, temeljnih pravic in izboljšanja pravnega reda, so poudarili.
Izrazili so obžalovanje nad tem, da so pobude za vključitev srbske skupnosti v politične, socialne in gospodarske strukture Kosova še vedno zelo omejene. Kosovsko vlado in predstavnike kosovskih Srbov so pozvali, naj premagajo delitve, so sporočili iz parlamenta.
Beograd in Priština sta sicer februarja sklenila sporazum o poti k normalizaciji odnosov, marca pa še dogovor o njegovi implementaciji. Vendar pa so se razmere na severu Kosova v zadnjih mesecih ob volitvah v večinsko srbskih občinah znova zaostrile.
