Fed je v boju proti inflaciji ključno obrestno mero zvišal desetič zapored. Ključna obrestna mera se je oblikovala na najvišji ravni po leta 2007, torej pred začetkom svetovne finančne krize. Analitiki tako ugotavljajo, da nedavne težave v bančnem sektorju niso zavrle odločenosti centralne banke, da zajezi visoko inflacijo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Fed je moral pri tokratni odločitvi tehtati med skrbmi zaradi težav v bančnem sektorju in med napori za nižanje visokih cen življenjskih potrebščin. Fed je preobrat v denarni politiki začel pred dobrim letom in lani večkrat zvišal ključno obrestno mero po 0,75 odstotne točke. S tem je uveljavil skoke, ki jih ni bilo že desetletja.
Zadnja zviševanja ključne obrestne mere so bila nižja. V skladu z napovedmi iz marca pa se obdobje povečevanja ključne obrestne mere zaključuje. Fed je napovedal, da bo ob koncu leta pričakuje, da bo povprečna ključna obrestna mera znašala 5,1 odstotka, s tokratnim zvišanje je to vrednost dosegel. Inflacija sicer ostaja višja od želene, a se vztrajno znižuje, kar pomeni, da so ukrepi prijeli.
Agresivno zviševanje obrestnih mer je pripomoglo k pretresom v bančnem sektorju, saj so imele nedavno propadle banke ob drugih težavah tudi težave s tem, da se niso ustrezno zaščitile pred rastjo obrestnih mer. Fed mora sedaj, da ne bo nadaljnjih pretresov na trgih, nekoliko bolj previdno pristopiti k nadaljnjim ukrepom za zniževanje inflacije, saj lahko z njimi prekomerno obremeni oz. zatre gospodarsko rast.