Dan svobode medijev letos poteka pod sloganom oblikovanje prihodnosti pravic - svoboda izražanja kot temelj vseh pravic. Svoboda medijev, varnost novinarjev in svoboda izražanja so vse bolj na udaru - poleg cenzure, ustrahovanja, verbalnega in fizičnega nasilja novinarke in novinarji dnevno doživljajo posledice kadrovskega in finančnega izčrpavanja, groženj in poskusov utišanja.
Predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Helena Milinković je izpostavila, so z odločitvijo za stavko izbrali skrajni ukrep, da ubranijo novinarsko in uredniško avtonomijo, profesionalno in etično delo, dostojne delovne pogoje in depolitizacijo javnega medija. Razmere v edinem javnem mediju v državi so namreč kritične že nekaj časa. Med drugim je Milinković izpostavila kadrovsko in finančno izčrpavanje, kaznovanje z disciplinskimi postopki in opozorili pred odpovedjo delovnega razmerja.
»Najhujše grožnje neodvisnemu novinarstvu in medijski svobodi predstavljajo cenzura, digitalno nadlegovanje in nasilje, ustrahovanja in celo fizično nasilje. Vse to zaposleni in zaposlene na RTVS ter tudi ostali novinarji in novinarke med opravljanjem svojega dela doživljamo dnevno,« je opozorila. Poudarila je, da je stanje medijev v državi, še posebej javnega, odraža raven demokratičnosti družbe in raven temeljnih svoboščin, tudi politične in družbene kulture.
Izpostavili so, da gre za svobodo misli, govora in izražanja, predvsem pa, da bo usoda RTV določila usodo naše družbe. Ob tem so vsem novinarjem, novinarkam, reporterjem, snemalcem in ostalim medijskih delavcem zaželeli veliko poguma, vztrajnosti in miru ter čim manj tiskovnih konferenc, na katerih bi bilo potrebno javnost opozarjati na nevzdržne razmere tako na javnem servisu kot tudi na drugih medijih.
STA: Podirati je lahko, graditi težje
Gorazd Jukovič je v imenu uredniškega kolegija STA spomnil, da se je javnost na ta dan pred dvema letoma aktivirala za reševanje STA, ki ji je tedanja vlada ukinila financiranje. »To je bilo po več kot 300 dneh spet vzpostavljeno, a rane, ki jih je povzročil ta neupravičen poseg v našo avtonomijo, bomo celili še precej časa. Podirati je lahko, graditi težje,« je dejal. »Vedno znova tudi ugotavljamo, da ko nekdo premakne okvirje spodobnosti, meje med tem, kar je prav, proti tistemu, kar ni, nihče več ne postavi povsem nazaj. Tudi zato je treba ščititi meje novinarske profesionalnosti sproti in vztrajno. Vsak zase, s svojo integriteto in etično držo, in skupaj, s solidarnostjo in podporo,« je pozval.
Tudi zato so se danes zbrali pred javno RTVS, ki bije boj za profesionalno novinarstvo že predolgo časa, četudi ji je ključno podporo v tem boju izrazila javnost. »Ta je tista, za katero delamo, in ta je tista, za katero se je vredno boriti,« je dejal Jukovič. »Akutne težave STA so trenutno rešene, na sistemske rešitve, ki bi za vedno zavarovale našo avtonomijo, še čakamo. Čas je, da se takoj vzpostavijo tudi pogoji za profesionalno delo na RTVS. Ker si javnosti to želi in zasluži. In ker pravi novinarji drugače ne znamo delati,« je poudaril član uredniškega kolegija STA.
DNS in sindikat novinarjev od dnevu svobode medijev spomnila na odgovornost do javnosti
Ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev sta društvo novinarjev in novinarski sindikat med drugim izpostavila pomen povezovanja novinarjev, saj so skupaj lahko močnejši ob vseh izzivih, s katerimi se soočajo. Spomnili so tudi na odgovornost, ki jo imajo novinarji do javnosti, zaupanje katere lahko upravičujejo le z verodostojnim delom.
Predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek je ob današnjem dnevu svobode medijev čestitala vsem, ki še vedno pokončno stojijo in se borijo za to, kar je prav. »Vsak dan smo bolj izčrpani in vsak dan imamo razlog, da obupamo, a hkrati imamo tudi vsak dan nov razlog, da vztrajamo in da nadaljujemo s svojim verodostojnim, profesionalnim in etičnim delom,« je dejala.
V društvu so prepričani, da lahko zgolj neodvisen in avtonomen novinar, ki se ravno po novinarskem kodeksu, deluje po svoji vesti in empatično, spoštuje javni interes in dela v imenu javnosti, in ne za kake partikularne interese. Kot je poudarila predsednica DNS, je to edina pot za prihodnost.
»Več kot očitno je, da so v tej hiši, še zlasti v informativnem programu Televizije Slovenija, javni interes zamenjali za neko zasebno, politično ali strankarsko servilnost. To je nedopustno in pričakujemo, da se bo tudi z vidika širših normativnih, institucionalnih, pravnih okvirov zaključilo. Ustavno sodišče mora imeti pred očmi to, kar je javnost odločila na referendumu, pravico javnosti do obveščenosti, in ne varovanja nekih posebnih osebnih mandatov,« je dejala. Spomnila je, da ima novinar po kodeksu pravico tudi zavrniti delo, ki je v nasprotju z določbami kodeksa in profesionalnimi standardi novinarskega poklica, kar v sedanjih okoliščinah ni nezanemarljiva pravica.
V DNS, kot so izpostavili v današnji izjavi za javnost, povezanost novinarjev in fotoreporterjev v novinarska profesionalna združenja ocenjujejo za enako ključno kot povezanost v kolektive v posameznem mediju. Napovedali so, da si bodo v DNS še naprej prizadevali odgovorno zastopati svoje člane in se tudi širše zavzemali za demokratične standarde in uresničevanje pravic in svoboščin, povezanih z delovanjem medijev in novinarjev.
Zaskrbljujoči rezultati ankete o delovnih pogojih novinarjev
Tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik je izpostavila pomen solidarnosti. »Ta je pri sindikalnem povezovanju, tudi v medijskih poklicih in novinarstvu ključnega pomena. Skupaj in solidarni smo močnejši,« je dejala in ob tem izpostavila, da se je Slovenija na lestvici medijske svobode v zadnjem letu izboljšala za štiri mesta.
Dotaknila se je tudi stavke na Radioteleviziji Slovenija, ki traja že eno leto. Po oceni predsednice novinarskega sindikata so v tem letu pritegnili medijske delavce in novinarje ter tudi javnost, »v tolikšni meri, da bomo vztrajali, da tudi politika reče kakšno besedo v dobro neodvisnemu in avtonomnemu novinarstvu«. Javnost je pozvala, naj jih še naprej podpira in zaupa, da delamo v skupno dobro. Odločevalce oziroma tiste, »ki morajo na koncu premakniti kamen«, pa je pozvala k sprejemu take politike in zakonodaje, ki bo novinarjem in medijem omogočila uresničevanje njihovega poslanstva.
Sindikat novinarjev Slovenije je ob tej priložnosti predstavil tudi rezultate ankete o delovnih pogojih novinarjev, ki so v marsikaterem pogledu zaskrbljujoči. Glede na anketo o delovnih in življenjskih pogojih novinarjev, ki jo je sindikat izvedel skupaj s Centrom za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede v Ljubljani, anketirani v povprečju za medij delajo 23 let, toda tretjino časa brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Največje nezadovoljstvo nad delovnimi pogoji čutijo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela.
Guterres: Svoboda medijev je povsod po svetu napadena
Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj za dan svobode medijev razglasila pred 30 leti, leta 1993, z namenom, da poudari vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob letošnjem dnevu opozoril, da je svoboda medijev povsod po svetu napadena. Ob tem je obsodil napade na novinarje ter širjenje dezinformacij in sovražnega govora. Po besedah Guterresa je vsa naša svoboda odvisna od svobode medijev, ki je temelj demokracije in pravičnosti ter bistvena pomena za človekove pravice. Guterres je opozoril tudi na vse večjo koncentracijo medijske industrije v rokah peščice in na propad številnih neodvisnih medijev.
