V zahodnih krogih se je začetek ukrajinske spomladanske ofenzive pričakoval že pred tedni. A o tej na 960 kilometrov dolgi frontni črti, ki se razprostira od harkovske regije in preko Donbasa ter Zaporožja vse do črnomorskih obal hersonske regije, zaenkrat ni še ne duha ne sluha.
Siloviti boji se že osmi mesec odvijajo za Bahmut, sicer pa so premiki na frontnih črtah zastali. Ukrajinsko vodstvo je že pred tedni dalo vedeti, da se ofenziva ne bo začela, dokler ne bodo dobili obljubljenih okrepitev v orožju. Medtem je v Ukrajino že prispel del obljubljenega orožja – prvi migi-29 iz Poljske, prvi nemški in poljski tanki leopard 2, s katerimi je Ukrajina okrepila svojo floto okoli 950 tankov sovjetske izdelave, ter britanski tanki challenger.
A očitno to orožje ne zadostuje, da bi se na fronti doseglo velik premik. Ukrajina še naprej ponavlja, da potrebuje močnejšo ognjeno moč, vsaj trikrat več od obljubljenih tankov leopard 2, hkrati pa iz Kijeva zaveznice tudi opozarjajo, naj izpolnijo dano besedo in dostavijo vse že obljubljeno orožje. Da nastaja zamik pri dostavi obljubljenega orožja in tudi urjenju ukrajinskih vojakov, so prav tako pokazali nedavno razkriti dokumenti ameriškega Pentagona. V njih se pojavlja tudi ocena, da bi Ukrajina z ofenzivo lahko pridobila zgolj manjše dele ozemlja.
Kaj bi bil uspeh ofenzive?
»Vojaške operacije se ne načrtujejo tako, da se obvešča svetovna javnost,« skope navedbe vodje ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Olekseja Danilova, da bo do vojaške ofenzive Ukrajine prišlo ob primernem času, komentira obramboslovec dr. Vladimir Prebilič. Sam sicer verjame, da nobena od strani v vojni ne bo vojaško zmagala. »Nobena stran nima izrazite premoči v ognjeni moči, da bi drugo stran zlomila na vojnem polju.« Za kaj takega bi morala ena stran biti trikrat močnejša od druge, na staro vojaško aritmetiko opozarja Prebilič. »Sedaj gre za vzdrževanje pat pozicije in zavlačevanje trajanja vojne. Ne ena ne druga stran se ne bo mogla izviti iz te situacije, ne da bi se začeli temeljito pogovarjati,« je prepričan Prebilič.
Tako se postavlja vprašanje, kaj bi ob nastalih frontnih črtah, neobstoječi vojaški premoči katerekoli od obeh strani in pripravah Rusije, da tudi iz novo skopanih jarkov brani nezakonito prisvojen Krimski polotok, sploh lahko predstavljalo uspeh ukrajinske spomladanske ofenzive. »Najbolj uspešna bi bila, če bi na nekem delu frontne črte Ukrajina izkazala taktično premoč, da bi bila Rusija zaustavljena ali pa bi se znašla v defenzivi. To bi bila tudi za marsikoga na ruski strani točka, na kateri bi se začel pogovarjati o miru,« pojasnjuje Prebilič.
Če bi Ukrajina presekala frontno črto in vzpostavila lasten koridor, ki bi rusko zasedeno ozemlje razdelil na dva dela, bi bilo to za Kijev vendarle uspeh, razlaga. Ukrajina bi namreč tako dobila možnost, da se vsake od teh entitet loti v naslednjih operacijah, če bi do njih prišlo, še ocenjuje Prebilič. »Če se bo sprožila neka večja ofenziva, bo ruska stran v komunikaciji z ruskimi državljani uporabila propagando, da gre za zaščito ruskega ozemlja, in ukrajinsko stran portretirala kot agresorko, ki napada rusko zemlje. Seveda vemo, da to ni res, a se bojim, da bi takšna komunikacija v ruski družbi lahko imela določen odmev.«
Posredniki se množijo
Ta čas sicer ne obstaja interes za pogovore ne na ukrajinski ne na ruski strani, kjer je sicer pred dnevi z besedami, da se je treba začeti pogovarjati in da naj Rusija razglasi, da je dosegla svoje cilje v Ukrajini, presenetil vodja skupine Wagner Jevgenij Prigožin. Zaenkrat nič ne kaže na to, da je vodja paravojaške skupine, ki je v preteklosti že kritiziral rusko vodstvo zaradi vodenja vojne v Ukrajini, govoril v imenu Kremlja.
Medtem se veča število potencialnih posrednikov v konfliktu. Mednje se poskuša uvrstiti še brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, s predlogom, da bi posredovale države, ki niso vpletene v vojno. Po poročanju tiskovne agencije Bloomberg pa tudi francoski predsednik Emmanuel Macron skupaj s Kitajsko poskuša pripraviti okviren predlog za pogajanja med Ukrajino in Rusijo.
Prebilič meni, da bi tudi ukrajinska stran morala imeti ambicijo odpreti prostor za pogovore, ob čemer ne misli, da bi morala Ukrajina kaj odstopiti, se predati ali se ponižati. »Nadaljevanje konflikta pomeni izjemne težave za Evropo. Če se bo vojna vlekla še leto dni, se bo pojavilo tudi vprašanje, koliko virov bo še imela Evropa, da bo lahko vzdrževala intenziteto te vojne,« svoje misli sklene Prebilič.
