Zunanji ministri skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) so sklenili, da bodo okrepili, uskladili in v celoti izvajali sankcije proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Tretje strani v konfliktu so ob tem pozvali, naj prenehajo pomagati Rusiji, in jim zagrozili s povračilnimi ukrepi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Skupina G7 bo zagotovila »trajno varnostno, gospodarsko in institucionalno podporo, da bi Ukrajini pomagala pri obrambi ter ji zagotovila svobodno in demokratično prihodnost,« so zapisali v izjavi, ki so jo sprejeli po srečanju v japonskem mestu Karuizawa.
Ministri so Moskvo ponovno pozvali k takojšnjemu in brezpogojnemu umiku iz Ukrajine ter obsodili njeno jedrsko retoriko in napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina o namestitvi taktičnega jedrskega orožja v Belorusiji. Kot so dejali, bi imela uporaba jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja s strani Rusije resne posledice.
Ob kritikah Kitajski tudi želja po sodelovanju
Kitajsko so zaradi regionalnih vojaških groženj, ki jih ta predstavlja v Južnokitajskem morju in odnosu do Tajvana, pozvali k odgovornemu ravnanju. »Za kitajske ekspanzivne pomorske zahteve v Južnokitajskem morju ni pravne podlage in nasprotujemo kitajskim vojaškim dejavnostim v regiji,« so zapisali. Peking so k odgovornemu ravnanju pozvali tudi na področju kibernetske varnosti.
V luči nedavno zaključenih kitajskih vojaških vaj v okolici Tajvana so poudarili pomen miru in stabilnosti v Tajvanski ožini za varnost in blaginjo mednarodne skupnosti, obenem pa so izrazili zaskrbljenost zaradi kršitev človekovih pravic v kitajskih regijah Xinjiang in Tibet, navaja dpa.
Kljub številnim kritikam na račun Pekinga so ministri G7 izrazili tudi željo po sodelovanju s Kitajsko na področju podnebne krize, biotske raznovrstnosti in svetovne zdravstvene varnosti. »Pripravljeni smo sodelovati pri vzpostavljanju konstruktivnih in stabilnih odnosov ter spodbujanju svetovnega gospodarskega okrevanja in medčloveških izmenjav na vzajemno koristen način"« so zatrdili.
Obsodili dejanja vojaške hunte v Mjanmaru in izstrelitve raket v Severni Koreji
Zunanji ministri so obsodili tudi nedavni zračni napad vojaške hunte v Mjanmaru, v katerem je umrlo najmanj 170 ljudi, med njimi številni otroci, in izrazili zaskrbljenost zaradi poslabšanja varnostnih, humanitarnih in političnih razmer ter razmer na področju človekovih pravic v tej državi. »Mjanmarsko vojsko pozivamo, naj nemudoma preneha z vsakršnim nasiljem, izpusti vse politične zapornike in tiste, ki so bili samovoljno pridržani, ter državo vrne na resnično demokratično pot,« so zapisali.
Obsodili so tudi povečanje števila poskusnih izstrelitev raket s strani Severne Koreje in ZN pozvali k sprejetju nadaljnjih sankcij proti tej državi. Kot so dejali, vsak severnokorejski preizkus balistične rakete krši resolucije Varnostnega sveta ZN in spodkopava regionalno stabilnosti ter ogroža mir in varnost v mednarodni skupnosti. Pjongjang so pozvali, naj se vzdrži nadaljnjih poskusov ter se denuklearizira na »popoln, preverljiv in nepovraten« način, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Srečanje zunanjih ministrov G7, ki se danes zaključuje, poteka pred majskim srečanjem voditeljev skupine v Hirošimi. V skupini, ki ji trenutno predseduje Japonska, so sicer še ZDA, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Italija in Kanada.
Von der Leyen: EU ostro nasprotuje enostranskim spremembam statusa quo glede Tajvana
EU ostro nasprotuje enostranskim spremembam statusa quo glede Tajvana, še posebej z uporabo sile, je v današnji razpravi o odnosih s Kitajsko v Evropskem parlamentu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Izhodiščna točka za določitev evropskega pristopa do Kitajske je po besedah predsednice komisije jasna opredelitev tveganj in priložnosti, ki jih prinašajo odnosi s Kitajsko. To med drugim pomeni priznanje, da je Kitajska v zadnjih letih zaostrila svojo strateško držo, je dejala. Pri tem je izpostavila kazanje vojaške moči v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju, pa tudi vprašanje Tajvana.
»EU že dolgo zagovarja politiko 'ene Kitajske'. Ves čas pozivamo k miru in stabilnosti v Tajvanski ožini in ostro nasprotujemo kakršnimkoli enostranskim spremembam statusa quo, še posebej z uporabo sile,« je poudarila von der Leyenova. Med tveganji, ki jih predstavlja kitajska politika, je izpostavila še zaostrovanje na področju trgovinske politike.
Evropski pristop do Kitajske mora biti po njenem mnenju prilagojen »našim zahtevam na področjih gospodarstva in nacionalne varnosti«. Pristop mora biti takšen, da se bo lahko EU poenotila za njim in da ga bodo razumeli Evropa, svet, pa tudi Kitajska. Zato sta skupaj s francoskim predsednikom Macronom v začetku meseca obiskala Peking, je pojasnila. Jasno komuniciranje je namreč ključno za zmanjšanje tveganj prek diplomacije.
Osrednji del strategije pa mora biti zmanjšanje tveganj na gospodarskem področju, je poudarila predsednica komisije. Pri tem je treba zagotoviti, da bosta evropsko gospodarstvo in industrija bolj odporna in konkurenčna. Poleg tega mora biti EU bolj odločna pri uporabi orodij za preprečevanje nepravičnih trgovinskih praks, razviti pa mora tudi dodatna orodja za določene kritične sektorje. Zadnje ključno načelo za zmanjšanje gospodarskih tveganj pa je sodelovanje s partnerji, je dodala von der Leyen.
V razpravi po nagovoru predsednice komisije se je med evroposlanci razvnela polemika glede nedavnih izjav francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je po obisku na Kitajskem dejal, da bi morala Evropa zmanjšati odvisnost od ZDA in se ne bi smela vplesti v konflikt glede Tajvana. Med najbolj kritičnimi je bil vodja največje politične skupine v parlamentu Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber. Macronu je očital, da je s svojimi izjavami škodoval evropski enotnosti.
Vodja politične skupine liberalcev (Renew) Stephane Sejourne je medtem branil Macrona, čigar stranka je del Renew, in EPP očital, da so vlade iz njenih vrst v preteklosti okrepile odvisnost od Kitajske.
Peking skupino G7 obtožil blatenja in vmešavanja v notranje zadeve
Peking je danes države skupine G7 obtožil, da so na zasedanju zunanjih ministrov skupine na Japonskem blatile Kitajsko in se vmešale v njene notranje zadeve.
»Srečanje zunanjih ministrov skupine G7 ni upoštevalo stališča Kitajske in objektivnih dejstev, grobo se je vmešavalo v kitajske notranje zadeve ter zlonamerno blatilo Kitajsko«, je sporočil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin. »Med vrsticami zadevne izjave je čutiti aroganco, predsodke in zlovešč namen nasprotovati Kitajski in jo zatirati, «je ocenil in pri tem posebej okrcal Japonsko, državo gostiteljico srečanja in trenutno predsedujočo skupini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Tajvan je sveti in neodtujljivi del kitajskega ozemlja,« je v odzivu na izjavo, ki kritizira odnos Pekinga do Tajvana ponovil Wang in zatrdil, da je »načelo ene Kitajske sidro za mir in stabilnost v Tajvanski ožini«. Na zaskrbljenost zaradi kršitev človekovih pravic v kitajskih regijah Xinjiang in Tibet pa je odgovoril, da gre za »izključno notranje zadeve Kitajske«, in da Peking »ne bo dopuščal vmešavanje katere koli zunanje sile« v te zadeve.
»Zadevne države bi morale resno spoštovati prizadevanja regionalnih držav za ohranitev miru in stabilnosti ter prenehati sejati nesoglasja med državami v regiji in izzivati konfrontacije med tabori,« je še dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu.
Xi pozval h krepitvi odnosov Kitajske s Severno Korejo
Kitajski predsednik Xi Jinping si bo prizadeval za krepitev odnosov med Kitajsko in Severno Korejo, pa danes poročajo severnokorejski državni mediji. V sporočilu severnokorejskemu voditelju Kim Jong-unu je ob tem opozoril, da tradicionalno prijateljstvo med državama že dolgo preživlja preizkušnje spremenjenih razmer v svetu.
Kitajska je dolgoletna zaveznica Severne Koreje in njena glavna gospodarska partnerica. Nekdanji kitajski voditelj Mao Zedong je nekoč dejal, da sta si državi, ki sta se zbližali predvsem med korejsko vojno v petdesetih letih prejšnjega stoletja, blizu kot »ustnice in zobje«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Tradicionalno prijateljstvo med Kitajsko in Severno Korejo že dolgo preživlja preizkušnje spremenjenih mednarodnih razmer,« je v sporočilu severnokorejskemu voditelju Kim Jong-unu, ki ga je objavila osrednja severnokorejska tiskovna agencija KCNA, zapisal Xi ter opozoril, da se trenutne mednarodne in regionalne razmere »resno in zapleteno spreminjajo«.
»Nenehno si bom prizadeval, da prijateljstvo in sodelovanje med obema stranema dvignemo na višjo raven,« je zagotovil. Xijevo sporočilu Kimu so objavili le nekaj ur preden so zunanji ministri skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) v skupni izjavi po tridnevnem srečanju na Japonskem Pjongjang pozvali, naj se vzdrži nadaljnjih jedrskih in raketnih poskusov, Združene narode pa k sprejetju dodatnih sankcij proti tej državi.
Severna Koreja je namreč v lanskem letu izvedla rekordno število preizkusov orožja, številne izstrelitve različnih tipov raket, vključno z medcelinskimi balističnimi, pa redno nadaljuje tudi letos.
Medtem ZDA in Južna Koreja krepita varnostno sodelovanje, kar v Pjongjangu obravnavajo kot grožnjo za invazijo in okupacijo Severne Koreje, ki se je lani razglasila za »nepovratno« jedrsko silo. Voditelj Kim je v luči tega pozval k eksponentnemu povečanju proizvodnje orožja, vključno s taktičnim jedrskim orožjem.
Moskva hvali stališča Brazilije glede Ukrajine
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa se je v ponedeljek srečal s predsednikom Luizom Inaciom Lulo da Silvo, in se zahvalil Braziliji,za podporo glede Ukrajine. ZDA so medtem kritične do nedavnih izjav brazilskega predsednika, ki je Zahodu očital, da spodbuja vojno v Ukrajini. Brazilija kritike Washingtona zavrača. Ruski zunanji minister Lavrov se je med obiskom v prestolnici Brasilia, kjer se je ustavil v okviru svoje turneje po Latinski Ameriki, zahvalil brazilskemu predsedniku Luli za podporo pri iskanju rešitve konflikta z Ukrajino, ki traja že 14 mesecev.
»Hvaležni smo našim brazilskim prijateljem za njihovo jasno razumevanje geneze situacije (v Ukrajini). Hvaležni smo za njihovo željo, da prispevajo k iskanju načinov za rešitev te situacije,« je dejal Lavrov po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Ob tem je še dejal, da so »zainteresirani, da se ukrajinski konflikt čim prej konča«. Vendar pa bi morala vsaka rešitev temeljiti na »multipolarnosti«, je menil Lavrov in obtožil Zahod, da »poskuša dominirati na mednarodnem prizorišču«.
Brazilski predsednik se je pred dnevi vrnil z obiska na Kitajskem, kjer je s svojimi izjavami poskrbel za nemalo začudenja na Zahodu, ko je ZDA očital, da »spodbujajo vojno« v Ukrajini in jih pozval, naj začnejo »govoriti o miru«. Podoben poziv je naslovil tudi na EU. Kot je dejal, je treba »predvsem prepričati države, ki dobavljajo orožje in spodbujajo vojno, naj s tem prenehajo«. Njegovo stališče je po poročanju AFP podobno tistemu, ki ga pogosto zagovarjata Moskva in Peking, ki za vojno v Ukrajini krivita Zahod.
ZDA: Izjave Lule »globoko problematične
Izjave Lule v Washingtonu niso naletele na odobravanje. Tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby je v ponedeljek dejal, da »Brazilija ponavlja rusko in kitajsko propagando, ne da bi sploh upoštevala dejstva«. Trditve brazilskega predsednika, da ZDA in Evropa nista zainteresirani za mir v Ukrajini ali da sta soodgovorni za vojno v tej državi, pa je označil kot »globoko problematične«, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Brazilija kritike ZDA, da predsednik Lula da Silva ponavlja rusko in kitajsko propagando o ukrajinski vojni, zavrača. Brazilski zunanji minister Mauricio Vieira, ki se je prav tako sestal z ruskim kolegom Lavrovom, je dejal, da se z izjavami Kirbyja ne strinja. Pri tem je ponovno potrdil interes te največje države Latinske Amerike za mirno rešitev in kritiziral sankcije proti Rusiji. »Takšni ukrepi imajo negativne učinke predvsem na gospodarstvo v državah v razvoju,« je dejal po poročanju dpa, ki ob tem navaja, da je Brazilija kot ena izmed vodilnih svetovnih kmetijskih proizvajalk odvisna od gnojil iz Rusije.
Brazilija je sicer prva postaja Lavrova na njegovi latinskoameriški turneji, v okviru katere bo ta teden obiskal še Venezuelo, Nikaragvo in Kubo; gre za države, kjer so na oblasti levičarske vlade, ki niso naklonjene ZDA, poroča AFP.
