Kot je na vodstvu za novinarje izpostavil direktor Muzejev in galerij mesta Ljubljana (MGML) Blaž Peršin, je figuralika v zadnjem obdobju tudi na večjih razstavah in bienalih dobila nekoliko večji fokus, zato se jim je zdelo prav, da jo izpostavijo tudi v Cukrarni. Kustosinja razstava Alenka Gregorič je povedala, da sta s sokustosinjo Matejo Podlesnik uvodoma izbrali dela »pričakovanih avtorjev« - Janeza Bernika, Marija Preglja, Gabrijela Stupice in Zorana Mušiča -, ki so zastopani s po enim kanoničnim delom, nato pa sta iz teh del pričeli graditi zgodbe, ki so se odpirale skozi osnovno vprašanje - vprašanje odtujenosti človeka.
Kot sta zapisali v razstavni zloženki, živimo v obdobju, ko so že dolgo utečeni sistemi in številne vrednote porušeni ali ne veljajo več. Trenutne krize, od podnebnih sprememb do vojnih žarišč, nas pehajo v strah in tesnobo, nelagodje ter občutek duhovne sterilnosti in intelektualne paralize, zato se brez prave orientacije utegnemo mnogo krat znajti v odtujenem svetu.
Izbor del je nastajal ob obiskih ateljejev, dela že preminulih umetnikov pa so po večini izposojena iz zbirk slovenskih muzejev in galerij. Izbrani avtorji so ali v svojih celotnih opusih ali le v določenih razvojnih fazah upodabljali realni kot tudi metafizični svet na bolj ali manj mimetični način.
Kot sta še zapisali kustosinji, so se figuralne tendence v slovenski umetnosti kazale v specifičnih posameznih umetnostnih pojavih, likovnih smereh in govoricah, kot so eksistencialistična figuralika, ekspresivna figuralika, fantastična umetnost, popart, fotorealizem oz. hiperrealizem, nova podoba ter umetnost reinterpretacije novo medijskega sveta, na katero sta vplivala razmah informacijsko-komunikacijske tehnologije, prisotnost elektronskih medijev oziroma medijsko posredovanih podob.
Različne avtorje povezali v različnih kontekstih
Po besedah Alenka Gregorič postavitev razstave ne sledi kronološkemu redu, niti ni postavljena v časovnem zaporedju, ki bi osmišljalo generacijske ali stilne povezave, prav tako dela niso razporejena po posameznih avtorjih. Namesto tega so med različnimi avtorji različnih starosti, likovnih poetik in senzibilnosti vzpostavljene dialoške povezave, zato se posamezna dela enega avtorja pojavljajo v različnih kontekstih in dialogih z deli drugih.
V hodnike galerijskih prostorov, ki omogočajo intimnejši ogled, pa sta umestili bodisi zaključena dela ali pa le pripravljalne skice manjših formatov, ki sta jih izbrali med obiski ateljejev.
Ob že omenjenih so na razstavi z deli zastopani še Berko, Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Matej Čepin, Tina Dobrajc, Milan Erič, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Zmago Jeraj, Staš Kleindienst, Lojze Logar, Erik Lovko, Živko Marušič, Franc Mesarič, Silvan Omerzu, Miha Perne, France Peršin, Štefan Planinc, Maksim Sedej ml., Marjan Skumavc, Ana Sluga, Matej Stupica, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Marko Šuštaršič, Milena Usenik, Sašo Vrabič in Uroš Weinberger.
Dela so za razstavo posodili Moderna galerija Ljubljana, Umetnostna galerija Maribor, Galerija Božidar Jakac, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Galerija Antikvitete Novak, NLB Umetniška zbirka in zasebni zbiratelji.
V času trajanja razstave bo izšel katalog z besedili številnih avtorjev, spremnim besedilom kustosinj razstave in esejem Tomislava Vignjeviča.