Večina Britancev zaradi visoke inflacije, ki se je v nasprotju z napovedmi spet povišala (z 10,1 na 10,4 odstotka), tenko piska in se vse težje prebija iz meseca v mesec. Vrsta njihovih »izvoljencev«, poslancev, nima podobnih skrbi že zaradi dobre osnovne letne plače. Ta znaša 95.612 evrov (tri povprečne letne otoške plače) in se bo s 1. aprilom povišala na 98.385 evrov. Številnim to ni dovolj in imajo dodatno službo ali dve, nekateri še več. Po navadi sedijo v upravah zasebnih podjetij ali pa se jim prodajajo kot svetovalci. Kar nekaj jih lepo služi z govori. Koliko zaračunavajo zunaj parlamenta in kako pohlepno se pogajajo, je pravkar razkrila protibrexitska skupina »Vodijo nas osli«, ki se je izdajala za južnokorejsko svetovalno podjetje Hanseong Consulting.
Najprej so izdelali spletno stran in najeli »virtualni urad« v južnokorejskem glavnem mestu Seul. Navezali so stik z dvajsetimi poslanci, večinoma iz konservativne stranke, saj ti prednjačijo po dodatnih službah, povedali, da se želi njihova firma razširiti v Britanijo in preostalo Evropo, ter jih vprašali, ali bi se pridružili mednarodni svetovalni upravi in koliko denarja bi za to zahtevali. Pet poslancev konservativne stranke je z njimi govorilo prek videokonference. Najbolj sramotno in pohlepno sta se na limanice ujela nekdanja ministra za zdravstvo in finance Matt Hancock in Kwasi Kwarteng.
»Spraševali smo se, ali imate postavljeno ceno za dan dela,« je predstavnica lažnega podjetja v videopogovoru vprašala Hancocka, ki je samozavestno odgovoril: »Imam. To je 10.000 funtov (11.360 evrov) na dan.« Nadaljevalo se je z vprašanjem o urni postavki: »Imate v mislih kakšno vsoto?« Takrat si je Hancock vzel kar nekaj časa za razmislek in bil videti, kot da preračunava. »Okoli 1500 funtov (1704 evre),« je dejal. Sogovornica se je naredila, da ni dobro slišala: »1700 funtov (1935 evrov)?« »Da,« je rekel Hancock.
Nekdanji minister je postal znan, ker je bil večji del pandemije covida minister za zdravstvo. Odstopil je, ker ga je varnostna kamera na ministrstvu ujela med kršenjem pravil o ohranjanju medsebojne razdalje, zaradi česar se je kasneje ločil: pred dvigalom je strastno poljubljal sodelavko in ljubico, zdaj partnerico, in ob tem otipaval njeno zadnjico. Od lanske jeseni je neodvisni poslanec, ker so ga vrgli iz konservativne stranke zaradi več tednov sodelovanja v televizijskem resničnostnem šovu »Slaven sem … spravite me od tukaj«, ki poteka v avstralskem pragozdu. Medtem ko za svoje poslansko okrožje ni delal nič, je s šovom zaslužil 450.000 evrov.
Raje bi bil na letni kot urni plači
Skupini »Vodijo nas osli« je grdo nasedel tudi nekdanji finančni minister Kwasi Kwarteng, ki je v paru z nekdanjo premierko Liz Truss v zelo kratkem času njene vladavine (44 dni) s katastrofalnim proračunom zapravil 34 milijard evrov. »Radi bi se z vami pogovorili o plačilu. Imate dnevno postavko?« ga je vprašala predstavnica izmišljenega podjetja. »Da, ampak bi imel raje letno. Rekel bi, da mi kot poslancu ni treba astronomsko zaračunavati, vendar ne bi mogel delati za vas za manj kot 10.000 dolarjev na mesec,« je dejal Kwarteng. »Predstavnica« je potem dejala, da imajo v mislih od 8000 do 12.000 funtov plačila na dan, Kwarteng pa: »Ja, prav, prav, koliko pa je to na mesec? Koliko dni na mesec bi to bilo?« Odgovor je bil: »Imamo šest sestankov uprave na mesec.« Kwarteng je bil zadovoljen: »Nismo daleč narazen. Osem tisoč do deset tisoč na dan je v redu. Pomislil sem, če bi delal dvanajst dni na leto, bi bilo to to. V vsakem primeru je deset tisoč na dan v redu. Se bomo že zmenili.«
Hancocku, Kwartengu in drugim osramočenim poslancem bi moralo biti po objavi teh pogovorov na družbenih omrežjih vsaj skrajno nerodno, pa jim ni niti malo, saj pravijo, da niso naredili nič nezakonitega. To je res – nemoralnost in pohlep očitno ne štejeta – saj imajo lahko poslanci neomejeno število dodatnih služb, če jih prijavijo parlamentarnim oblastem, ne da bi jim bilo treba razlagati, kako in kdaj zaslužijo poslansko plačo. Prepovedano je samo lobiranje v parlamentu.