Belorusija se je odločila sprejeti namestitev ruskega taktičnega jedrskega orožja na svojih tleh za zaščito pred zahodom po dve leti in pol trajajočem pritisku Združenih držav in njihovih zaveznic za spremembo zunanjepolitične usmeritve države, je v sporočilu zapisalo tamkajšnje zunanje ministrstvo. V prvem komentarju po sobotni napovedi Rusije o namestitvi jedrskega orožja v Belorusiji so v Minsku dodali, da z namestitvijo raket Belorusija ne bo kršila nobene mednarodne pogodbe, saj ne bo imela nadzora nad tem orožjem.
Zahodne države so uvedle vrsto sankcij proti Belorusiji po tamkajšnjih volitvah avgusta 2020, ki jih je režim predsednika Aleksandra Lukašenka po trditvah opozicije priredil in ukradel. Volitvam so sledili množični protesti, policijsko nasilje ter aretacije opozicijskih voditeljev, če niso pobegnili v tujino. Evropska unija zdaj napoveduje nove sankcije, če bo rusko jedrsko orožje res nameščeno na beloruskih tleh.
Kam točno bi orožje namestili, ni znano, ima pa Belorusija mejo s tremi članicami EU in Nata ter z Ukrajino. Slednja je medtem dobila prve nemške tanke leopard 2 in britanske tanke challenger 2, London pa je obljubil tudi strelivo z osiromašenim uranom, s čimer je Putin potem povezal premik taktičnega jedrskega orožja na beloruska tla. Po ocenah britanskih analitikov so zahodni tanki bistveno učinkovitejši od ruskih, sploh ker Rusija očitno spet spravlja v pogon skladiščene tanke t54 in t55, zasnovane še pred drugo svetovno vojno in neprimerno manj učinkovite.
Organizacija Amnesty International pa je v svojem poročilu očitala dvojna merila zahodu, rekoč da njegov odziv na rusko agresijo kaže, kaj vse je mogoče storiti, če je politična volja, in kako pomanjkljiv je bil njegov odziv na kršitve ustanovne listine ZN drugod po svetu. Očita mu tudi dvojna merila pri sprejemanju beguncev, kritična pa je tudi do mednarodnih organizacij.