Lahko pa bi zakompleksanim belim moškim (tako si mi predstavljamo dotični svet staršev) povedali anekdoto, ki jo je znameniti ameriški pisatelj Ernest Hemingway opisal v knjigi Pariz, premični praznik. Njegov kolega Scott Fitzgerald je bil v skrbeh zaradi svojega spolnega življenja in je sumil, da ima, no, premajhnega. Pa ga je Ernest hitro potolažil. Peljal ga je na ogled antičnih kipov in mu namignil, naj svoje premoženje primerja s podobami na teh kipih. Scott je bil hitro potolažen. No, morda pa so dušebrižniki v tistem svetu staršev še bolj zaskrbljeni, kot je bil avtor Velikega Gatsbyja, kaj menite? Mi smo prepričani o tem. Druge psihoanalitične razlage ni.
Poučno o Davidovem lulčku
V ZDA je na zahtevo sveta staršev morala odstopiti ravnateljica neke osnovne šole, ker je dopustila nekaj nezaslišanega. Učenci šestega razreda so se namreč pri umetnostni vzgoji seznanili z znamenitim Michelangelovim kipom Davida. In s tem tudi z njegovim, no, povejmo kar naravnost – lulčkom. Ameriški dušebrižniki (za otroke gre) so kip označili za čisto pornografijo. Seveda so v Firencah skočili na noge in hiteli razlagati, zakaj eno največjih umetniških del v zgodovini pač ni pornografija. Italijanom predlagamo, naj obupajo. Nima smisla.
Znameniti Michelangelov kip Davida (Foto: AP)
