Splošna uredba Evropske unije o varstvu osebnih podatkov (GDPR) uvršča informacije o političnih mnenjih posameznika med podatke posebne kategorije, za katere veljajo strožje zahteve glede obdelave in varovanja. Bojana Pleterski, direktorica Infohiše in urednica spletnega portala GDPR GURU, pravi, da je obdelava teh podatkov prepovedana, razen če je posameznik dal izrecno privolitev, ki mora biti dana prostovoljno, konkretna in razumljiva.
Evropski center za digitalne pravice (NOYB) s sedežem na Dunaju zdaj trdi, da so družbeno omrežje facebook in vse nemške parlamentarne stranke kršili omenjeno uredbo med političnim oglaševanjem pred zveznimi volitvami leta 2021. Facebook je ocenil politična stališča posameznika glede na njegove dejavnosti na družbenem omrežju, politične stranke pa so na tej podlagi prilagodile svoje oglase posamezniku oziroma ozki skupini oseb, trdi NOYB.» Uspelo nam je ugotoviti, da facebook ni pridobil soglasja uporabnikov za obdelavo občutljivih podatkov in da so stranke ciljale uporabnike na podlagi (predhodnih) političnih stališč. Ne facebook ne politične stranke niso imeli pravne podlage in se niso mogli sklicevati na nobeno izjemo za obdelavo občutljivih podatkov,« je dejala tiskovna predstavnica NOYB. Organizacija je pritožbe utemeljila s podatki, ki so ji jih posredovali uporabniki aplikacije Who targets me (kdo me cilja). Ta posamezniku omogoča vpogled v politično oglaševanje, ki ga je bil deležen od facebooka.
Facebook od uporabnikov sicer ne zahteva izrecnega dovoljenja za obdelavo njihovih osebnih podatkov v namene oglaševanja, kar so evropski regulatorji spoznali za sporno in korporaciji naložili že več visokih kazni. Nazadnje je irski regulator v začetku januarja korporaciji Meta naložili 395,4 milijona evrov kazni zaradi kršitev na njenih platformah facebook, instagram in whatsapp. Meta trdi, da je njihov način oglaševanja v Evropi zakonit, ker so z uporabniki v pogodbenem odnosu, pri katerem ji uporabniki dovoljujejo prejemanje personaliziranih oglasov v zameno za uporabo njihovih storitev.
Popolnoma različne obljube na isto temo
Felix Mikolasch, odvetnik centra NOYB, pravi, da je treba osebne podatke o političnem prepričanju posebej zaščititi, saj lahko zloraba ogrozi demokratični proces. »Vsi podatki o političnih pogledih posameznika so še posebej strogo zaščiteni z uredbo GDPR. Takšni podatki niso le izjemno občutljivi, temveč omogočajo tudi obsežno manipulacijo z volilci, kot je pokazala družba Cambridge Analytica,« pravi. Ciljni oglasi so namreč prilagojeni posamezniku in onkraj njega nima nihče vpogleda v vsebine, ki so mu posredovane, kar oteži preglednost demokratičnega procesa, saj je vsak podvržen popolnoma specifičnim in njemu prilagojenim vsebinam. Portal JointTech Crunch+ je v analizi nemške kampanje našel primer politične stranke, ki je različnim volilcem pošiljala nasprotujoče si informacije, prilagojene osebnim preferencam. Volilcu, ki je zaskrbljen zaradi okolja, je stranka denimo obljubila zavezanost podnebnim ukrepom, osebi, za katero je facebookova ocena pokazala, da je bolj desno usmerjena, pa je obljubila ničelno omejitev svoboščin posameznika zaradi podnebnih ukrepov.
Čeprav je spornega početja osumljenih vseh šest strank v bundestagu, je Nemčija med glasnejšimi zagovorniki strožje regulacije ciljnega političnega oglaševanja in med pobudnicami nove uredbe na tem področju. O njej se trenutno pogajajo v svetu EU, potem ko je februarja predlog z veliko večino sprejel evropski parlament. V centru NOYB pa poudarjajo, da primerna zakonodaja že obstaja, vendar je težava v implementaciji. V Nemčiji se je zaradi spornega političnega oglaševanja sicer zvrstilo že več škandalov.