Medtem ko ljubitelji smučarskih skokov nestrpno čakajo na zaključek svetovnega pokala s poleti v Planici, kar je eden od vrhuncev vsake sezone, se je v 90. letu starosti poslovil slovenski gradbeni inženir, nekdanji smučarski skakalec in športni delavec Janez Gorišek. Kot gradbenik je s starejšim bratom Vladom projektiral slovito letalnico v Planici, ki je bila zgrajena leta 1969.
Janez Gorišek je po končani gimnaziji odšel po poti brata Vlada in se vpisal na študij gradbeništva. Bil je tudi nadobudni skakalec in celo sodeloval na olimpijskih igrah leta 1956 v Cortini d'Ampezzo. Leta 1962, ko se je športno upokojil in že dokončal študij, je na poletih v Oberstdorfu takratnemu predsedniku planiškega komiteja Niku Belopavloviču omenil, da bi morali imeti podobno konstrukcijo za smučarske skoke tudi pri nas. Po zeleni luči se je nemudoma povezal z bratom Vladom in Stanom Pelanom, ki je bil tudi sodelavec Stanka Bloudka.
Zanimivo je, da so prvi projekti planiške letalnice nastali v Libiji, kamor je Janez Gorišek odšel po mamljivi ponudbi za delo. Poslal jih je bratu, ob pogostem obiskovanju domovine pa sta skupaj usklajevala načrte. Njuno sodelovanje je bilo vedno zelo bojevito, saj je Janez nerad popuščal pri svojih idejah, ki so se po njegovih besedah vedno izkazale kot pravilne. Pozno leta 1968 je velikanka bratov Gorišek ugledala luč sveta, 21. in 22. marca 1969 pa so bili v Planici prvi mednarodni poleti na novi letalnici. Prvi skakalec, ki se je spustil po velikanki bratov Gorišek, je bil danes že pokojni skakalec Miro Oman, ki je pristal pri 135 metrih. Janez in Vlado sta si tedaj pošteno oddahnila, saj so se njuni izračuni o paraboli letenja izkazali kot pravilni.
Na letalnici bratov Gorišek so postavili številne svetovne rekorde. 17. marca 1994 je Finec Toni Nieminen na njej kot prvi človek na svetu poletel na smučeh prek dvesto metrov – 203 metre. Vlado Gorišek je to še doživel, nato pa 14. junija 1997 pri 72 letih umrl. »Vedel sem, da se bo to zgodilo. Vse je bilo pripravljeno in vse je bilo odvisno od tehničnega delegata. Kaže, da smo jih prehiteli, da smo skočili dlje, preden so to sploh ugotovili. Saj drugače ne bi šlo. Vedno je bilo treba koga malo nahecati. Naša osnovna naloga je bila, da smo jih ves čas po malem prinašali okrog,« se je zgodovinskega dogodka za Nedeljski dnevnik spominjal Janez Gorišek.
Po Planici je naredil tudi načrta za letalnici v Vikersundu in Kulmu, pri tem pa sodeloval s sinom Sebastjanom, ki je po poklicu geometer in bil njegov tesni sodelavec, sokonstruktor in spremljevalec. Imel je silno željo, da bi znova videl svetovni rekord v Planici, verjela pa tudi, da bi se na njej dalo spisati novo zgodovino s prvim skokom prek 300 metrov. »Trdno verjamem, da je to mogoče, vendar postopoma, korak za korakom. S takšnimi poleti ne moremo in ne smemo pretiravati, na horuk. Ko sem že pred tremi desetletji dejal, da bo mogoče na najini velikanki leteti prek 200 metrov, so se mi posmehovali, kot se zdaj, ko trdim, da bodo možni poleti čez 300 metrov. Številni v poletih vidijo posel, mi smo pa še vedno na čustvih. Slovenci prav skozi polete v svetu veliko pomenimo in to nekatere zelo moti. Bo pa za kaj takšnega potreben čas,« je dejal prek kratkim. Njegov se je žal iztekel.
