Mislim svoje mesto: Upodobljena domišljija

Ljubljana bi bila lahko prestolnica sotočja umetnosti in znanosti. Komur je to pretakanje ostalo v spominu zgolj v podobi ponoči svetlikajočega se zajca ali pa z genetsko kodo poslikanih metuljevih kril, ta je videl le, da umetnost suhoparno znanost izvabi v razvedrilno igro brez dodane vrednosti, ki jo omogoča umetnost in ki jo uresničuje znanost. V resnici pa je to, kar je začelo nastajati pri nas že ob prelomu tisočletij, marsikaj pa že prej, ko sta se spečali umetnost in znanost, že davno preraslo lokalne okvire, v katerih bi bila komunikacija takega ustvarjalnega početja z občinstvom zgolj delček razvejanega in raznolikega umetniškega prostora, pa tudi z območja razvedrilne posebnosti se je prelevilo v hudičevo resno raziskovanje, ki ima v mislih zlasti nujni prevrat v načinu našega bivanja v svetu – da bi se izognili vsestranski katastrofi življenja, nevzdržno veliki razliki med elito vedno bogatejših in množico vedno revnejših, in med naraščajočim apetitom imperijev, da kolonizirajo in požrejo vse okrog sebe. O tem, kako daleč je šla ta umetnost z znanostjo, se da te dni prepričati na razstavi Konsekvence≡fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni, pa tudi na začetku letošnjega že štirinajstega programa na temo Taktik in praks v Kinu Šiška. Letos je program osredotočen na premikanje meril. Tu se umetnost in znanost zvežeta na področju novih medijev in vseh njegovih pripomočkov in odvodov, pri tem pa upoštevata, kako globoko so vse te visokotehnološke prakse povezane z uveljavljanjem nove faze imperializma, ki je (podobno kot pri davnem izumu televizije) segel v sleherno domovanje in v vsako poro življenja – zavedata pa se tudi tega, da umetnost lahko vdihne opolnomočenje etičnemu kompasu znanosti. Skratka, gre za subverzivne odzive, ki namesto tržnega dobička in vojaškega nasilja iščejo preusmeritev, ki bo prikazala možnosti, ki jim odpirata pot znanost in tehnologija, in segla po zelenem in rdečem aktivizmu – za celjenje narave in pravičnejšo ureditev življenja.