Kozolec, kot so hišo poimenovali njeni tvorci iz arhitekturnega biroja Superform, je s svojo zunanjo opno kot živo, naravno telo posajen na travnik pod sabo in v venec dreves v ozadju. Njegova macesnova koža se bo postarala v žlahtno srebrnino tradicionalnih planinskih koč ali pastirskih stanov, pobarvanih od sonca, dežja in vetra. Kompaktna stena je izdelana iz konstrukcije masivnega alpskega lesa iQwood, brez lepil, kemikalij in kovin. Z vrhunskim izdelovalcem lesenih konstrukcij in hiš Eko art so skupaj poiskali najboljše rešitve.
Gorske koče so se zrcalile v podobah lastnikove želje po hiši iz masivnega lesa. Arhitekti iz biroja Superform – Marjan Poboljšaj, Anton Žižek in Špela Gliha – so svoj koncept izpeljali iz kozolca, značilnega predstavnika lesenih konstrukcij pri nas. Z lastnikom so se veliko pogovarjali, skupaj premislili vsak detajl, mnoge je lastnik kot mojster izvedel in domislil sam.
Opne zastirajo in odstirajo
Lega in orientacija stare pol zidane, pol lesene kmetije znotraj zemljišča sta bili dobri, zato nova hiša stoji na istem mestu in ohranja duha prostora. Ne spreminjaj, kar je dobro in preizkušeno skozi stoletja! Tudi bruna iz macesna bi barve in laki udušili, jim odvzeli vitalnost; neobdelan les je boljši tudi s praktičnega vidika: ni luščenja, barvanja, vzdrževanja – les se naravno stara, kot drevo, ki ga je dalo, in kot človek, ki biva v njegovem zavetju.
Macesen objema tudi notranjost hiše. Zunanje linije kozolca se notranjijo skozi velik, zračen bivalni prostor, ki se širi od vhoda na severu, kjer nas kot osrednji element pozdravi kamin, proti jugu, kjer steno paralelno prekriva ali razkriva troje open. Zasnova je – brez pretiravanja – fascinantno izvirna. Razmiki med bruni, ki so ena od open, ustvarjajo enkrat odprt, drugič intimen prostor. Drsna stena iz brun se premika – odstira ali zastira v sozvočju z razpoloženjem in potrebo. Med njo in stekleno steno je razmik, v katerem se pretaka še ena – nevidna opna zraka. Severna, kompaktna stena je izdelana iz konstrukcije masivnega alpskega lesa iQwood, brez lepil, kemikalij in kovin, Z izdelovalcem Eko art so skupaj poiskali najboljše rešitve.
Hkrati zunaj in znotraj
Čelni fasadi sta odeti v kožo iz perforiranega aluminija. Arhitekt Anton Žižek je na svojih številnih potovanjih po Aziji opazoval tamkajšnjo arhitekturo ter odkrival njeno domišljenost in lepoto, denimo prehajanje svetlobe skozi perforirano steno:»Igra senc in svetlobe deluje pomirjujoče. V sonce ne moreš gledati, S perforirano steno pa namesto enega sonca dobimo tisoče sonc, ki svoje blage žarke razsipajo po prostoru.« Vzorec se kot čipkasti detajl ponovi na kaminu, na vznožju vgradne omare, zunaj pa na stekleni strehi nadstreška in v konici vzhodne fasade. »Tisto, kar je pomembno in ustvarja doživetje hiše, je njena atmosfera, ne tloris, ne forma,« pravi arhitekt Anton Žižek, »Masivne lesene stene in kovinska konstrukcija so skelet hiše. Stene rahljajo težo volumna, ki ga pravzaprav ni, segajo ven in hišo lahkotno vpnejo v vozlišča pokrajine. Vedno si zunaj in znotraj hkrati.«
Veliko je izvirnih rešitev, ki jih komaj opaziš – v stebru skrit žleb, bruna, ki se ne ustavijo na robu hiše, ampak se stegujejo v dalj, ker tukaj zunaj in znotraj nista ločena. Bruna, postavljena pod kotom 45 stopinj, imajo zaobljene robove in ustvarjajo dodatno mehkobo, zaradi naklona voda lepo odteka.
Mikroambienti za sleherno uro dneva
Vzdolž bivalnega prostora se ob hodniku brez ostrih ločnic ali robov nizajo pralnica, garderobna soba, soba za goste, kopalnica s savno in spalnica, umaknjena proti gozdu, z izhodom na manjšo teraso. Vsi ti izhodi, terase, povezave in prehodi ponujajo veliko mikroambientov za sleherno uro dneva. Tudi leseni pomol pred južno steno. Zamislil si ga je krajinski arhitekt Matej Kučina, ki je oblikoval ureditev okolice. Pomol, na katerem lahko šteješ oblake ali pa z namišljeno palico loviš namišljene ribe. Ali preprosto bivaš v trenutku.
Interpretacija kozolca, njegova preobrazba v sodobno in udobno hišo, je mojstrska v svoji zasnovi in v številnih detajlih, od vidnih objemov skladnosti in lepote, do skritih funkcionalnih in tehničnih iznajdb. Človek bi si želel še več podobnih. Njegovo drugo ime, Kickstarter, obeta. Morda bo zrasel še kakšen. Počasi, tako kot mlada lipa, ki nas pozdravi na privozu s čvrsto preprogo teraca iz savskega prodca, nad katero se nam nasmiha rumen vzorec steklenega nadstreška, malo više pa sivi skrilavci čuvajo streho.
