Poslanke in poslanci so danes začeli redno februarsko zasedanje, ki je po običaju posvečeno poslanskim vprašanjem ministrski ekipi in predsedniku vlade.. Prvi je bil na vrsti poslanec NSi Jožef Horvat, ki je odpremierja Roberta Goloba želel izvedeti, kdo bo plačal napovedano plačno v javnem sektorju, dodatek za sodnike in tožilce, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, gradnjo 30.000 javnih najemnih stanovanj, dunajski stanovanjski model in izboljšanje zdravstvenega sistema.
Golob je zatrdil, da za večino od naštetega ne bo potreben niti evro več. Potrebna sredstva, med drugim tudi 611 milijonov evrov za dvig plač javnim uslužbencem, so namreč zagotovljena v državnih proračunih za to in prihodnje leto, ki ju je lani jeseni potrdil DZ. »Zato je neodgovorno, da se državljanke in državljane straši, kot da gre za nova dejstva,« je dejal. Vlada po njegovih besedah ne napoveduje nič novega. Kot je dejal, se drži koalicijske pogodbe, »številna dejstva pa so znana že od prejšnjega leta«. To velja tudi za davčno reformo, glede katere je napovedal, da bodo »znižali obremenitev na plače, obenem pa zagotovili, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od drugih, za to premoženje pošteno plačali davke«.
Več podrobnosti ni razkril, saj se nameravajo koalicijske stranke o davčni reformi najprej pogovoriti na koalicijskem vrhu, ki bo 15. marca. Takrat bo več znanega tudi o napovedani pokojninski reformi. Časovnico zdravstvene in stanovanjske reforme ter reforme plačnega sistema v javnem sektorju je medtem vlada, kot je dejal, že predstavila.
Po Golobovih zagotovilih so ukrepi glede prehranske in energetske krize »v fokusu te vlade«. »Vsi ukrepi so usmerjeni v to, da bi bili ljudje deležni čim manjšega dviga cen,« je poudaril premier, ob tem pa priznal, da jim je »nekje uspelo bolj, nekje manj«. Kot je dejal, smo v Sloveniji glede podražitev hrane podobni državam Vzhodne Evrope, kjer so podražitve višje kor na Zahodu. Ker s takšnim stanjem v vladi niso zadovoljni, napoveduje ukrepe, ki pa bodo »manj mehki« kot doslej.
Golob: Še letos bo zagotovljena pokojnina znašala najmanj 700 evrov
Vlada je že ves čas osredotočena tudi na upokojence, je v odgovoru na poslansko vprašanje Karmen Furman iz SDS dejal Golob. Upokojenci bodo konec februarja z redno uskladitvijo prejeli za 5,2 odstotka višje pokojnine, že novembra in decembra lani pa so se pokojnine zvišale 4,5 odstotka, da bi upokojenci lažje počakali na redno februarsko uskladitev. Golob je sicer prepričan, da bo zagotovljena pokojnina v skladu s koalicijsko pogodbo še letos znašala najmanj 700 evrov.je povedal. Ob te je spomnil,, da so kot pomoč za lažje premagovanje draginje uvedli več ukrepov, med drugim energetski dodatek, katerega lahko upravičenci po njegovem pojasnilu še vedno dobijo.
Glede na najavljena vprašanja poslanci od ministrov pričakujejo tudi pojasnila o več aktualnih zadevah, med drugim o potresni varnosti stavb, kadrovskih trendih v Slovenski vojski, gradnji satelitskih centrov in izbrisu literarnega dela Dnevnik Ane Frank iz učnega načrta. Ker je precej vprašanj postavljenih tudi ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik, je na petek prestavljen za danes napovedani začetek pogajanj s sindikati o reformi plač v javnem sektorju.
Golob: Utemeljenost zvišanja cen vrtcev bo pregledana
Kjer napovedujejo zvišanje cene vrtcev ali so to že storili, bodo morali posredovati svoj izračun, je danes na seji DZ povedal predsednik vlade Robert Golob. Zvišanje cene za več kot 14 odstotkov zaradi višjih plač za pomočnice vzgojiteljic je po njegovi oceni pretirano.
Ob 12-odstotnem dvigu plač za pomočnice vzgojiteljic bi bil v primeru, če je pomočnic vzgojiteljic polovica, upravičen dvig pet ali šest odstotkov, ne pa 17, je povedal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Ive Dimic iz NSi, ki so jo zanimali morebitni ukrepi za preprečevanje podražitev vrtca zaradi višjih stroškov dela ter cen hrane in energentov.
»Plače pomočnic vzgojiteljic so se res povečale za 12 odstotkov, ampak te pomočnice niso edine zaposlene v vrtcih. V strukturi cen vrtcev 80 odstotkov res odpade na ceno dela, ampak v teh 80 odstotkih plače pomočnic vzgojiteljic ne predstavljajo glavnine, ker njihove plače niso tako visoke,« je pojasnil.
Župani in mestni sveti, ki utemeljujejo 14 ali 17-odstotni dvig cen vrtcev s povečanjem plač pri pomočnicah vzgojiteljic, po njegovem prepričanju zavajajo. »Takšno povišanje cen nima osnove prav v ničemer,« je izpostavil. Obenem je pojasnil, da so podražitve vrtcev izključno v domeni občin, ne pa vlade.
Kot je zagotovil, so tja, kjer napovedujejo podražitve vrtca ali so to že storili, že pozvali, naj posredujejo svoj izračun.
Premier je poleg tega spomnil, da ima 30 odstotkov otrok brezplačen vrtec, ker ga zanje plača država. Pri tem gre denimo za drugega ali tretjega otroka, je pojasnil.
Prag za izračun upravičenosti do socialnih transferjev na področju otroških dodatkov se po njegovih navedbah februarja sicer dviguje, zaradi česar bo marsikdo od staršev, ki plačujejo vrtec, dobil višji dodatek. Za deset odstotkov pa bodo marca dvignili tudi višino otroških dodatkov.
Golob je nenazadnje povedal, da so se cene vrtcev lani pred imenovanjem aktualne vlade zvišale v 101 občini, pa se o tem ni govorilo v javnosti. V letošnjem letu jih je do danes dvignilo ceno 25, med katerimi pa razen Celja ni največjih mestnih občin.
Ob tem je spomnil, da je vlada že lani dvignila povprečnino občin za toliko kot še nikoli prej, in sicer za osem odstotkov.
O predlogu poslanke, da DZ na naslednji seji opravi razpravo o njegovem odgovoru, bo DZ odločal v torek v okviru glasovanj.
Poslanci SDS zapustili sejo
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob bližajoči se 31. obletnici izbrisa (26. februar) na začetku današnje seje DZ dejala, da bi bilo prav, da razmislimo o noveliranju zakonov, ki urejata status izbrisanih in odškodnine zanje. »Prav bi bilo, da bi termin izbrisani nadomestili z izrazom žrtve. Ti ljudje so bili žrtve pravnega genocida,« je poudarila. Poslanska skupina SDS je pred poslanico predsednice DZ zapustila dvorano plenarne seje. »Tudi s tem se pokaže odnos do prizadetih,« je njihov odhod komentirala Klakočar Zupančičeva.
V poslanici ob obletnici izbrisa je predsednica DZ spomnila, da bo 26. februarja preteklo 31 let, odkar je »takratna slovenska oblast protipravno izvršila izbris cele generacije ljudi iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije, s čimer so ti ljudje izgubili svoj pravi status in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne pravice«. 25.671 prebivalcev je tako po njenih besedah postalo tujcev, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji.
Klakočar Zupančič: Izbris je bil pravni umor
»Izbris je bil pravni umor vsakega izmed njih, s tem da so ostali pri življenju, ki se je sprevrglo v negotovo životarjenje, nekaterih vse do današnjih dni,« je dejala. Dodala je, da politika dolga leta »ni želela ne slišati in še manj popraviti storjene krivice«. Spomnila je, da je šele leta 1999 in 2003 ustavno sodišče ugotovilo, da je bil izbris neustaven, a da pri urejanju statusa oseb državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji ni šlo gladko.
»Da je država hitro po prvi ustavni odločbi iz leta 1999 sprejela zakon, ki je naslavljal vprašanje statusa izbrisanih, se gre zahvaliti pritisku Evropske komisije, saj je bila Slovenija takrat sredi procesa pogajanj za vstop v Evropsko skupnost, druga ustavna odločba iz leta 2003, ki je zakon delno razveljavila, pa je ostala neizvršena vse do leta 2010,« je pojasnila. Ob tem je opozorila, da tudi danes še ostajajo »odprta vprašanja, odprti postopki in izbrisana življenja«.
Zakonsko določene odškodnine po njenih besedah ne bodo nikoli vrnile izgubljenih let in pozdravile osebnih ran. Po njenem mnenju bi bilo prav razmisliti o noveliranju zakonodaje in termin izbrisani nadomestiti z izrazom žrtve. Pri tem je navedla, da nekateri še po treh desetletjih nimajo dostopa do zdravstvenih in socialnih pravic, da je treba najbolj socialno ogroženim takoj zagotoviti vsaj domsko nastanitev in oskrbo v bolnišnici.
Lanskoletno opravičilo bivšega predsednika republike Boruta Pahorja za krivice, prizadejane izbrisanim, je označila za »blag obliž«, saj da izvršilna in zakonodajna oblast pri učinkovitem reševanju odprtih vprašanj na tem področju ostajata na mrtvi točki.
»Pred trenutno vlado in DZ je zgodovinska priložnost, da dokažemo, da smo pravna in socialna država, da priznavamo napake in krivice ter da jih želimo dokončno popraviti. Izgubljenih let ne moremo več dobiti nazaj, lahko pa priznamo, da je bilo dejanje izbrisa nespoštljivo, krivično, neustavno, nečloveško in lahko postavimo zakonodajne temelje, ki bodo izbrisanim osebam vrnile vsaj del izgubljenega dostojanstva,« je prepričana. Ob tem se je kot predsednica DZ vsem prizadetim opravičila.
