Na ministrstvu za naravne vire in prostor pojasnjujejo, da je glavni razlog za cvetenje jezera, ki se je v preteklosti sicer že velikokrat pojavilo, prevelik vnos hranil v jezero, ki pa ima več virov. V jezero hranila, dušikove spojine in fosfor, spirajo vode, ki se vanj stekajo iz zaledja, njihov dodatni vir pa je hranjenje rib in vodnih ptic. Sem spada tudi hranjenje rib ob ribolovu oziroma krapolovu. Ribiška družina Bled je zato konec januarja prepovedala vsakršno dodatno privabljanje rib s krmo ali hrano. Prepoved velja do nadaljnjega. »Gre za specifično jezero v kraparskem svetu, in če hočemo, da tako tudi ostane, je treba to razumeti in upoštevati,« so dodali.
Zaradi hranjenja rib in ptic namreč nastajajo posledice, kot so slabša kakovost vode, saj se poveča vnos organskih snovi v vodo, intenzivnejša rast alg in posledično zmanjšana koncentracija kisika v vodi. Slabša je tudi mikrobiološka kakovost vode, saj vnos hranil pomeni tudi več hranil za mikroorganizme. Ob hranjenju rib in ptic je večja tudi možnost pojava cianobakterijskega cvetenja in sproščanja cianobakterijskih toksinov v vodo, na dnu vodnih teles pa se nalaga z organskimi snovmi bogat sediment, pri čemer težavo predstavlja predvsem fosfor.
Naša hrana je za te živali škodljiva
»Z ustreznim ravnanjem lahko tudi sami zmanjšamo vnos hranil v jezero in vplivamo na manjšo intenzivnost cvetenja fitoplanktona,« opozarjajo na pristojnem ministrstvu. Neredko se namreč dogaja, da obiskovalci ob jezeru hranijo labode in race, za hranjenje pa uporabljajo ostanke hrane, še posebno kruha, nekateri celo slane prigrizke. »Čeprav je vzvod za hranjenje želja pomagati, je tovrstno početje za vodne ptice in celoten ekosistem škodljivo,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Ne nazadnje je hrana, s katero ljudje hranimo vodne ptice, zanje večinoma neustrezna, celo škodljiva. Kruh, na primer, se v njihovih prebavilih zaradi prisotnosti vode napihne in razširi ter lahko povzroči njihov pogin. »Vodne ptice se hitro navadijo, da jih ljudje hranimo, in si hrano nehajo iskati same. To predstavlja problem zlasti pri mladih pticah, ki lahko postanejo popolnoma odvisne od ljudi,« še pravijo na ministrstvu.
Z višanjem temperature bo sicer cvetenje cianobakterije Planktothrix rubescens postopoma upadalo, vendar je pojav oblikovanja površinskih prevlek zelo spremenljiv in nepredvidljiv, močno odvisen tudi od vremenskih razmer. V prihodnjih dneh se lahko oblikuje debelejša prevleka na površini, lahko pa zaradi vetra potone in začasno izgine s površine.