Izgubile so tudi obveznice, kar pomeni, da so zahtevani donosi obveznic zrasli. Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice se je v preteklem tednu s 3,52 odstotka dvignila na 3,73 odstotka, kar je največ v zadnjem mesecu. Vlagatelji so negotovi, kakšne bodo naslednje poteze Feda, potem ko je več predstavnikov centralne banke izrazilo pripravljenost na nove dvige obrestne mere. Pred mesecem so analitiki pričakovali, da se bo dvigovanje ključne obrestne mere zaključilo julija malo pod 5 odstotkov, zdaj pričakujejo dvig do 5,2 odstotka. Trenutno se Fedova ključna obrestna mera giblje med 4,5 in 4,75 odstotka. Naslednji dvig se pričakuje 22. marca, in sicer za 25 bazičnih točk.
V februarju se nadaljuje sezona objav poslovnih rezultatov. Doslej je poročalo kakih 70 odstotkov družb z indeksa S&P 500. Od teh jih je okoli 70 odstotkov preseglo pričakovanja analitikov. To je slabši odstotek, kot je povprečje zadnjih treh let, ko je kakšnih 79 odstotkov družb preseglo pričakovanja.
Delniški trgi so se po lepi januarski rasti umirili. Eden od vzrokov hitre rasti v januarju je bilo zapiranje pozicij prodajalcev na kratko. Videti je, da so »shorterji« ocenili, da občutne recesije, kot so jo pričakovali še konec lanskega leta, letos ne bo. To očitno potrjujejo napovedi evropske komisije, ki za letošnje leto v evrskem območju pričakuje, da bo bruto domači proizvod zrasel za 0,9 odstotka, medtem ko naj bi se inflacija gibala okoli 5,6 odstotka. Po drugi strani pa so družbe zelo previdne pri napovedi rasti prihodkov in dobička za letošnje leto in pri tem opozarjajo na zaostreno finančno okolje ter povečano geopolitično nestabilnost. Mimogrede, v zadnjih osmih dneh so Američani sklatili že štiri balone.