V Veliki Britaniji se stavke vrstijo že od decembra, in to ne samo zaposlenih v javnem zdravstvu, ki že dolgo opozarjajo vlado, da je sistem zaradi dolgoletnega kleščenja proračuna na robu prepada oziroma propada. Nekoč britanski ponos, ki naj bi Otočanom zagotavljal brezplačno zdravstveno oskrbo od rojstva do smrti, je po mnenju mnogih v največji krizi zato, ker bi ga radi vladajoči konservativci izčrpali do tolikšne mere, da bi privatizacija postala za večino dobrodošla. To je malo verjetno, a očitno še vedno ideološki cilj konservativcev, ki so privatizirali že vse drugo (železnice, pošto, elektriko, plin, vodo …).
Včerajšnja stavka je bila vendarle malce manjša od napovedi, ker so se ji na koncu odpovedali zaposleni v javnem zdravstvu v Walesu in na Škotskem, ker sta jim tamkajšnji vladi v nedeljo ponudili dvig plač za 7,75 odstotka namesto prej obljubljenih 4,75 odstotka. V Angliji pa je stavkalo okoli 300.000 medicinskih sester in njihovih moških kolegov ter velika večina posadk reševalnih vozil, ki so člani dveh njihovih sindikatov. Prvič so sestre in reševalci stavkali na isti dan, kar je prineslo dan največjih motenj v javnem zdravstvu. Sestre bodo stavko nadaljevale danes, posadke rešilcev spet v petek, ko bodo stavkali tudi fizioterapevti. Za marec stavko napovedujejo zdravniki.
Premalo jih je, premalo so cenjene
Veliko o novi, zdaj dvodnevni stavki medicinskih sester pove že njihov največji transparent: »Premalo nas je, premalo smo cenjene in premalo smo plačane!« Konservativna vlada Rishija Sunaka naj bi se bila pripravljena pogajati o vsem, razen o večjem zvišanju plač zaposlenih v javnem zdravstvu, kot ga ponuja sama, to je 4,75 odstotka. Inflacija na letni ravni znaša 10,5 odstotka, RCN, največji sindikat medicinskih sester, zahteva 19-odstotno zvišanje plač, a dodaja, da se je z vlado pripravljen srečati na pol poti. Vlada na to ne pristaja, je pa včeraj predlagala, da bi se začeli pogajati o zvišanju plač v prihodnjem letu.
Glavne sestre desetih največjih bolnišnic v Angliji v skupni izjavi poudarjajo, da zastoj pogajanj o povišanju plač ogroža življenje bolnikov, pa tudi, da so ravno plače in nagrade največje jabolko spora. Zanj krivijo dolgoletno zaostajanje višanja plač za inflacijo. Zato in zaradi pogosto tudi do petnajsturnega delovnika so številne zapustile javno zdravstvo. Še vedno jih odhaja okoli sto na mesec. Zato samo v Angliji v javnem zdravstvu primanjkuje 47.000 sester. Vodstvo sindikatov pravi, da zdravstvo razpada, ljudje umirajo po nepotrebnem, vlada pa ne naredi nič.
Na poti k zimi nezadovoljstva
Februar bo tako stavkovni mesec. Začel se je s stavko več kot sto tisoč učiteljev. Stavkali so že univerzitetni profesorji, državni uradniki, vozniki avtobusov in vlakov ter drugi. Prvega februarja okoli pol milijona Otočanov ni prišlo na delo, kar je bil največji stavkovni dan po več kot desetletju. Britanska zima je očitno v znamenju množičnega nezadovoljstva. Milijoni Britancev so utrujeni in izčrpani, zlasti zaposleni v javnem sektorju, zaradi težavnega preživljanja iz meseca v mesec ob draginjski krizi. Na Otoku je ta precej hujša zaradi brexita. Spet se govori o zimi nezadovoljstva, kot so rekli zimi 1979/1980, ko so stavkali skoraj vsi in je London spominjal na orjaško smetišče, ker smeti niso pobirali več tednov. Stavkali so celo pogrebni zavodi, zato tudi umrlih niso pokopavali več tednov. Zdaj še ni tako zelo hudo. Vlada, ki je pred dnevi v parlamentu izposlovala nov zakon, ki je delno omejil pravico do stavke, si prizadeva predvsem za to, da bi javnost obrnila proti stavkajočim. Za zdaj ji to ne uspeva, ker je večina v istem čolnu.